Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: Zanesljive in dostopne metode ocenjevanja telesne drže so ključne za zgodnje prepoznavanje posturalnih nepravilnosti. V klinični praksi se pogosto uporablja svinčnica, ker omogoča hitro in enostavno merjenje, medtem ko novejše metode, kot je Formetric 4D, omogočajo natančne, ponovljive meritve. Metode: Analizirani so bili podatki 35 preiskovancev. Primerjani so bili razdalje od navpičnice do procesusa spinosusa C7 (PSC7) in L3 (PSL3) ter sagitalni indeks. Podatki so bili primerjani z normativnimi vrednostmi in analizirani glede na indeks telesne mase (ITM), spol in starost. Statistična obdelava je bila izvedena v programu SPSS 29.0. Statistična značilnost je bila določena pri p = 0,05. Rezultati: Statistično značilna razlika med metodama je bila ugotovljena v nivoju PSC7 (p < 0,001; α = 0,05), medtem ko je v nivoju PSL3 ni (p = 0,252). Sagitalna indeksa dobro korelirata (ICC = 0,864). Prav tako je izračunan interval zaupanja za meritve s svinčnico znotraj intervala zaupanja normativnih vrednosti (NV), ki je enak za oba nivoja meritev (NV = 39,9 ± 16,7 mm; PSC7 = 37,68–48,03 mm in PSL3 = 32,98–41,02 mm). Razprava in sklep: Rezultati so pokazali dobro primerljivost med metodama. Statistično značilne razlike so bile le pri meritvah v cervikalnem nivoju. ITM in starost nista vplivala na meritve, razlike med spoloma pa so se pokazale v cervikalnem nivoju. Ugotavljamo, da bi bila za boljšo primerljivost z drugimi študijami potrebna standardizacija položaja preiskovancev in protokolov merjenja. Ugotovitve potrjujejo pomen uporabe neinvazivnih metod in prednosti kombinacije obeh pristopov za oceno telesne drže, predvsem otrok in mladostnikov.
Ključne besede: telesna drža, sagitalne krivine hrbtenice, svinčnica, Formetric 4D, otroci in mladostniki
Objavljeno v ReVIS: 17.02.2026; Ogledov: 146; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Smrt globoko in boleče poseže v življenje vsakega posameznika, zlasti pa v življenje otroka ali mladostnika, ki je v iskanju in oblikovanju podpore pogosto v celoti odvisen od odraslih oseb v svoji okolici. Otrok ob bolečini izgube in smrti s procesom žalovanja vstopi na neznano področje in ob sebi potrebuje močno in jasno podporo na poti skozi žalovanje. V magistrski nalogi smo ugotavljali, kakšen je odziv otroka na novico o smrti bližnje osebe. Raziskovali smo dostopnost podpore otroku v procesu soočanja z izgubo bližnje osebe ter oblike pomoči in dostopnosti podpore za otroke v procesu žalovanja. V teoretičnem delu je opisan vpliv dogodka smrti na doživljanje otrok ter dojemanje in odzivanje na dogodek smrti skozi različna razvojna obdobja pri otroku. Opisan je proces žalovanja pri otroku, značilnosti normalnega in oteženega žalovanja. Navedene pa so tudi sistemske ureditve podpore in pomoči posameznikom z izkušnjo žalovanja na državni ravni. V empiričnem delu je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med starši otrok z izkušnjo žalovanja s pomočjo polstrukturiranih intervjujev. Rezultati raziskave kažejo, da je podpora v veliki meri nezadostna in razpršena. Zlasti je nezadostna jasna, odprta in sočutna komunikacija ob temah smrti in žalovanja. Podpora tudi ni enakomerno in enakovredno dostopna vsem otrokom v procesu žalovanja. Društva za podporo osebam z izkušnjo smrti bližnjega so prezasedena, posamezniki z izkušnjo smrti bližnjega težko dostopajo do informacij o podpori in pomoči v procesu žalovanja, družba je do vprašanj v zvezi s smrtjo in žalovanjem odklonilna. S tem se zmanjša tudi pretok informacij o podpori in pomoči za otroke z izkušnjo žalovanja. Rezultati raziskave pa so pokazali tudi, da je podpora otrokom v procesu žalovanja odvisna tudi od osebne zrelosti in odprtosti odraslih oseb v otrokovi bližini.
Ključne besede: smrt, žalovanje, otroci, mladostniki, izguba, oteženo žalovanje, podpora pri žalovanju, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 2408; Prenosov: 136
Celotno besedilo (734,61 KB)

Opis: Obravnava otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (v nadaljevanju ČVM) se opravlja v skladu z ZUOPP-1. Več let pa se že pojavljajo težnje po novi ureditvi, ki bi urejala tudi otroke in mladostnike, ki še niso prepoznani kot otroci in mladostniki s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, imajo pa čustvene in vedenjske težave. Stroka in praksa ugotavljata, da je obravnava otrok s ČVM velikokrat prepozna in da bi z ustrezno spremembo zakonodaje in uvedbo določenih načinov lažje pravočasno ukrepali ter obravnavali otroka na način, da kasneje ne bi prišlo do potrebe po namestitve v vzgojni zavod. S preventivo bi hkrati zmanjšali bremena vzgojnih zavodov, ki se v zadnjih letih soočajo z velikim porastom nameščenih otrok. Namen diplomske naloge je z normativno metodo širše predstaviti opredelitev oz. pravno podlago otrok in mladostnikov s ČVM ter njihovo obravnavo, pa tudi vzgojnih zavodov. Cilj pa je opozoriti na sistematično ureditev obravnave tako otrok s čustvenimi in vedenjskimi težavami oz. motnjami kot tudi vzgojnih zavodov. Na pomembnost spremembe zakonodajne ureditve kaže že dejstvo, da je bil v letu 2019 podan predlog novega zakona za to področje. Z deskriptivno metodo ter pregledom literature je v diplomskem delu predstavljen tudi vpliv družinskega okolja na razvoj čustvenih in vedenjskih težav oz. motenj pri otrocih in mladostnikih. Vmes se s pregledom sodne prakse obravnavanega področja predstavi dosedanje izkušnje slovenskega pravosodja in podkrepi opisano problematiko.
Ključne besede: vzgojni zavodi, otroci in mladostniki, čustvene težave, vedenjske težave
Objavljeno v ReVIS: 31.12.2020; Ogledov: 6711; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,04 MB)

Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, mladostniki s posebnimi potrebami, ocena bolečine, medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2020; Ogledov: 4264; Prenosov: 100
Celotno besedilo (784,83 KB)