Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Ukrepi pandemije Covid-19 so močno vplivali na življenje otrok z motnjo avtističnega spektra (MAS) in njihovih skrbnikov. Otroci z MAS potrebujejo ustaljene rutine in predvidljivo okolje, saj jim to zagotavlja občutek varnosti in stabilnosti. Spremembe lahko pri njih povzročijo stisko, poslabšanje simptomov, vedenjskih vzorcev in duševnega zdravja. Magistrska naloga preučuje vpliv pandemije na vedenje, socialne veščine, duševno zdravje ter dostopnost terapevtskih storitev pri otrocih z MAS in njihovih skrbnikih. Cilj je določiti strategije za izboljšanje podpore tej ranljivi skupini v podobnih situacijah v prihodnosti. Poseben poudarek je na prilagoditvah družin in vplivu sprememb na družinsko dinamiko. Teoretični del temelji na pregledu literature o MAS, strukturiranem okolju, stabilnih rutinah, terapevtski podpori in izzivih med pandemijo. Empirični del analizira 25 raziskav (2020–2022), pri čemer so ugotovitve predstavljene tabelarno in grafično s kvalitativno obravnavo podatkov. Rezultati kažejo, da so otroci z MAS in njihovi skrbniki doživeli motnje v rutinah, povečano socialno izolacijo ter izzive pri izobraževanju na daljavo, kar je poslabšalo simptome MAS in duševno zdravje. Skrbniki so se soočali z visokimi ravnmi stresa, kar je negativno vplivalo na družinsko dinamiko. Družine, ki so uvedle prilagoditve, kot so teleterapije in vizualni pripomočki, so izkazale večjo odpornost. Naloga poudarja potrebo po trajnostnih rešitvah, kot so prilagodljive strategije, digitalne in mobilne terapevtske storitve ter inkluzivni šolski programi, ki bi bolje podprli otroke z MAS in njihove skrbnike, zlasti v kriznih situacijah.
Ključne besede: motnja avtističnega spektra (MAS), otroci z MAS in pandemija COVID-19, duševno zdravje otrok z MAS, socialni razvoj otrok z MAS, rutine otrok z MAS
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2025; Ogledov: 116; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: Posvojitev kot institut družinskega prava pomeni eno izmed oblik varstva otrok v slovenskem pravnem redu. Posvojeni otrok se s posvojitvijo v celoti integrira v družino posvojitelja, pri čemer se med njima vzpostavi razmerje, ki je iz pravnega vidika enako razmerju med staršem in otrokom. Zaradi pravnih posledic in narave razmerja posvojitve, posvojitelju in otroku pripadajo enake pravice in obveznosti kot staršem in otrokom. Med drugim pa je zaradi drugačnega dejanskega stanja mogoče sklepati, da posvojitelju in otroku pripadajo tudi dodatne pravice in obveznosti. Te so opredeljene v številnih nacionalnih in nadnacionalnih pravnih virih. Nacionalni pravni viri zajemajo URS, DZ in druge področne zakone, ki določajo pogoje ali ostale vidike posvojitev in obravnavajo pravice in obveznosti udeležencev v razmerju posvojitve. Najpomembnejši nadnacionalni vir pa predstavlja KOP. Določbe v omenjenih aktih sledijo načelu največje koristi otroka, ki mora biti vodilo za odločitve, vezane na otroka. Ustavno varstvo otrok je zagotovljeno v 56. členu URS, posebno varstvo pa se zagotavlja otrokom, za katere starši iz določenih razlogov ne skrbijo. Zaradi posebnega varstva otrok so njihove pravice bolj poudarjene, medtem ko so pri staršu in posvojitelju bolj poudarjene obveznosti zaradi izvrševanja starševske skrbi. Slovenski pravni red in tuje pravne ureditve celovito urejajo pravice in obveznosti posvojiteljev in otrok, pri čemer so si v nekaterih vidikih podobne, v drugih pa se bistveno razlikujejo. Ker je posvojitev redko pravno razmerje, je sodna praksa na tem področju omejena in zajema zgolj posamezne pravice in obveznosti (ali njihove vidike) posvojiteljev in otrok.
Ključne besede: posvojitev, posvojitelj, otrok, pravice, obveznosti, družinsko pravo, slovensko pravo
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2025; Ogledov: 380; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,62 MB)

Opis: Čeprav živimo v relativno naprednem času, je materinstvo ena izmed osrednjih vlog, ki se še vedno pričakuje od ženske. Družbeni konstrukti, ki so skozi zgodovino oblikovali takšne vloge, pa vse do današnjega dne vplivajo na stališča družbe do žensk, ki se za otroka ne odločijo. To posledično vodi v družbeno negativno dojemanje teh žensk, kar se mnogokrat manifestira s stigmatizacijo. Družbeni predsodki tako posredno ali neposredno vplivajo na psihično dobrobit žensk v sodobni družbi. V tej perspektivi se zanemarja koncept individualizacije in samostojnih odločitev o ženskem telesu in njenem življenju. Pregled vpliva družbenih konstruktov na formacijo institucije materinstva je ključen za razumevanje sodobnih stališč družbe do žensk, ki se odločijo za življenje brez otrok. Sodobni družbeni standardi glede materinstva, oblikovani iz arhaično zasnovanih vzorcev, vplivajo na odnos in snovanje stališča družbe do teh žensk, kar se manifestira skozi stereotipe. Pomanjkanje raziskav na tem področju v Sloveniji pa zaznamuje prihodnost slovenske družbe v odnosu do tega pojava. Naša raziskava je bila opravljena na vzorcu 300 odraslih ljudi v Sloveniji. Z uporabo kvantitativne metodologije smo potrdili ali ovrgli zastavljene hipoteze, ki ugotavljajo, kakšno je sodobno stališče družbe do žensk, ki se ne odločijo za otroka, ter kateri družbeno zasnovani konstrukti še danes vplivajo na družbeno stališče. Rezultati raziskave sicer nakazujejo na družbeni napredek in podporo pri individualnih odločitvah, v katerih pa družbeni konstrukt patriarhalne ureditve še vedno delno vpliva na formacijo stališča družbe v odnosu do materinstva ter posledično do žensk, ki se za to ne odločijo. Rezultati nakazujejo tudi na obstoj vzorca žensk, ki se odločijo za življenje brez otrok.
Ključne besede: Ženske brez otrok, stigmatizacija, individualizem, družbeni odnos, materinstvo, družbeni konstrukti.
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 449; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,04 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava pravno zaščito otrok pred nasiljem in mehanizme, ki v Republiki Sloveniji zagotavljajo varstvo njihovih koristi. V središču raziskave so zakonodajni okviri, kot so Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik in Zakon o preprečevanju nasilja v družini, pri čemer se delo osredotoča na učinkovitost njihovega izvajanja v praksi. Poleg zakonskih določil so analizirani tudi ključni organi in institucije, kot so centri za socialno delo, policija, sodišča in nevladne organizacije, ter njihov prispevek k zaščiti otrok. Poseben poudarek je namenjen multidisciplinarnemu pristopu, ki povezuje pravne, socialne in psihološke vidike zaščite otrokovih pravic. Raziskava vključuje pregled različnih oblik nasilja nad otroki, kot so fizično, psihično in spolno nasilje ter zanemarjanje, pri čemer analizira tudi sodno prakso in statistične podatke o izvajanju zaščitnih ukrepov. Med ključnimi mehanizmi zaščite so nujni odvzem otroka, začasne odredbe in trajnejši ukrepi, kot so omejitev stikov in odvzem starševske skrbi. Ugotovitve kažejo, da so ukrepi v praksi pogosto sproženi prepozno ali pa niso dovolj učinkoviti pri preprečevanju nadaljnjih zlorab. V zaključnem delu so predstavljeni predlogi za izboljšanje sistema varstva otrok v Sloveniji. Ti vključujejo okrepitev preventivnih ukrepov, izboljšano sodelovanje institucij in boljše usposabljanje strokovnih delavcev, ki se ukvarjajo z zaščito otrok. Cilj magistrskega dela je opozoriti na obstoječe pomanjkljivosti in podati konkretne rešitve za boljšo zaščito otrok, ki so izpostavljeni nasilju.
Ključne besede: otrok, otrokove pravice, nasilje nad otroki, Ustava Republike Slovenije, Družinski zakonik, družinsko sodišče, ukrepi za varstvo koristi otroka, center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 620; Prenosov: 56
Celotno besedilo (667,43 KB)

Opis: Izhodišča: Kakovost in varnost pacientov je stvar vseh zdravstvenih delavcev. Zdravstvene organizacije morajo imeti razvito kulturo varnosti. Danes število sprejemov v enote intenzivne terapije otrok narašča in stopnja umrljivosti pada, zato se fokus ciljev in uspešnosti preusmerja s preživetja na kakovost preživetja. Namen raziskave je bil pridobiti podatke o stanju kakovosti in varnosti ter potrebah po izboljšavah, zlasti pri ravnanju z zdravili. Cilj raziskave je bil predstaviti ukrepe za zagotavljanje varnosti in kakovosti, raziskati, kako medicinske sestre zaznavajo varnost in kakovost na področju zdravil, in ugotoviti možnosti za izboljšave. Na podlagi ugotovitev je bil razvit kontrolni seznam. Metoda: Izvedli smo deset polstrukturiranih intervjujev z medicinskimi sestrami, zaposlenimi na Oddelku za intenzivno terapijo otrok Pediatrične klinike Ljubljana. Intervju je vseboval pet glavnih vprašanj in nekaj podvprašanj. Intervjuvanje smo izvedli v prostorih Pediatrične klinike in so bili glasovno snemani. Za analizo smo jih dobesedno prepisali in izvedli odprto kodiranje. Rezultati: V kaotičnem okolju intenzivne terapije otrok, kjer so delovni pogoji pogosto zahtevni in stresni, je število odklonov in napak nizko. To nakazuje, da si osebje aktivno prizadeva za dosledno in skrbno izvajanje svojih nalog. Zavedanje medicinskih sester o pomenu poročanja o odklonih predstavlja ključen dejavnik pri izboljševanju varnosti in kakovosti zdravstvene oskrbe, saj omogoča analizo in odpravljanje morebitnih težav ter povečuje učinkovitost procesov. Razprava: Enota intenzivne terapije otrok je zelo specifično okolje, kjer je potrebno spodbujanje kulture varnosti, poročanje o odklonih, sprejemanje ukrepov in vpeljevanje izboljšav. Pri tem je pomembno dobro vodstvo, ki vodi in motivira svoje zaposlene.
Ključne besede: kakovost, varnost, intenzivna terapija otrok, varnost zdravil, kontrolni seznam.
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 500; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,92 MB)