1. Ozaveščenost in vedenje moške populacije mladostnikov glede HPV (humani papilomavirus) : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede – smer Zdravstvena negaSanja Andrejč, 2026, magistrsko delo Opis: Uvod: Humani papilomavirus (HPV) je ena najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Okužba je pogosto asimptomatska, lahko pa vodi do resnih zapletov, vključno z rakom. Cepljenje, ki ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, predstavlja učinkovito zaščito za deklice in dečke med 9. in 14. letom. Namen raziskave je bil preučiti ozaveščenost in vedenje mladostnikov moškega spola glede HPV. Metode: Uporabljen je bil kvantitativni pristop z nestandardiziranim vprašalnikom. Vzorec je zajemal 84 dijakov iz treh srednjih šol. Podatki so bili analizirani s programom SPSS 30.0, pri čemer je bila meja statistične značilnosti p < 0,05. Rezultati: HPV je poznalo 92,9 % dijakov. Razlike v poznavanju med šolami niso bile statistično značilne. Pomembna razlika se je pokazala pri zaupanju v cepljenje (p = 0,010), ki je bilo višje pri dijakih z boljšim znanjem. Ugotovljena je bila tudi pozitivna povezava med zaupanjem v cepljenje, zaznano učinkovitostjo in podporo cepljenju fantov (r = 0,423– 0,516; p < 0,001). Vir informacij ni vplival na poznavanje HPV. Razprava: Ozaveščenost o HPV je med mladostniki razmeroma visoka, vendar so prisotne vrzeli, zlasti glede vpliva na moške. Na odločitve o cepljenju vplivajo zaupanje, podpora okolja in dostop do informacij. Rezultati poudarjajo pomen ciljno usmerjenega izobraževanja in javnozdravstvenih ukrepov.
Ključne besede: HPV, cepljenje, moški mladostniki, ozaveščenost, stališča, preventiva, javno zdravje, odločanje za cepljenje
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2026; Ogledov: 263; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
2. Ozaveščenost populacije glede diabetesa : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaSandi Rajnar, 2025, diplomsko delo Opis: TEORETIČNA IZHODIŠČA: Diabetes mellitus je kronična presnovna bolezen, za katero je značilna hiperglikemija zaradi motenj v izločanju ali delovanju inzulina, kar vodi do resnih zapletov, kot so kardiovaskularne bolezni in nevropatija. Glavne vrste vključujejo tip 1 (avtoimunski), tip 2 (inzulinsko rezistentni), gestacijski in specifične oblike, kot sta MODY in sekundarni diabetes, z vzroki v genetiki, debelosti in nezdravem življenjskem slogu. METODA: Teoretični del temelji na deskriptivni metodi s pregledom domače in tuje literature iz baz, kot sta PubMed in Google Scholar. Empirični del vključuje kvantitativno-kvalitativno raziskavo z anketnim vprašalnikom na spletnem orodju 1KA, izvedenim med 25. 7. in 10. 8. 2025 na vzorcu 713 anketirancev. Podatke smo statistično obdelali v Excelu in grafično prikazali, z demografsko analizo in primerjavo ozaveščenosti. REZULTATI: Večina anketirancev (78 %) pozna diabetes, 80 % jih pravilno prepozna hiperglikemijo, 85 % jih pozna tipa 1 in 2, a le 38 % gestacijski tip. Dejavniki tveganja so visoko prepoznani (85 % prekomerna teža, 83 % nezdrava prehrana), preventivni ukrepi pa še bolj (90 % vadba). Demografsko je ozaveščenost višja med ženskami in višje izobraženimi, z 68-% mnenjem, da je informacij dovolj. RAZPRAVA: Rezultati kažejo, da so Slovenci dobro ozaveščeni o sladkorni bolezni, opazno pa je pomanjkanje znanja o gestacijskem diabetesu in pomenu življenjskega sloga pri preprečevanju diabetesa (le 61 % jih redno telovadi). Ugotovitve se ujemajo z literaturo o 60-% svetovni ozaveščenosti, poudarjajo potrebo po ciljnih kampanjah za starejše in manj izobražene. Predlogi vključujejo šolske delavnice in mobilne aplikacije za boljšo preventivo.
Ključne besede: diabetes, ozaveščenost, populacija, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 17.07.2026; Ogledov: 307; Prenosov: 4
Celotno besedilo (879,41 KB) |
3. Ozaveščenost občanov Murske Sobote o cirozi jeter : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNino Rituper, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: V diplomski nalogi smo bili osredotočeni na cirozo jeter in ozaveščenost občanov Murske Sobote o tej bolezni. Ciroza jeter predstavlja enega izmed vodilnih javnozdravstvenih problemov v sodobnem času. V teoretičnem delu je predstavljena zgradba in delovanje jeter, vzroki in dejavniki tveganja za nastanek ciroze jeter, klinična slika, možnosti diagnosticiranja ter pomen preventive in zdravstvene nege pri teh bolnikih. Prav tako je predstavljena vloga medicinske sestre pri edukaciji bolnika ter spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Metoda: Naša raziskava temelji na empirični kvantitativni metodi dela. S pomočjo strokovne literature smo sestavili anketni vprašalnik, ki je vseboval 28 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 152 anketirancev, ki so bili občani Murske Sobote, različne starosti, izobrazbe in poklicev. Rezultati: Rezultati v naši raziskavi so pokazali, da večina anketirancev (97 %) alkohol prepoznava kot glavni dejavnik tveganja za razvoj ciroze jeter, 61 % jih je navedlo tudi hepatitis B in C, 36 % pa debelost. Polovica anketirancev meni, da strokovnih informacij o cirozi jeter v Sloveniji ni dovolj. S pomočjo teh rezultatov smo ugotovili, da so občani Murske Sobote še kar dobro ozaveščeni o bolezni, kljub temu pa je vidno pomanjkanje globljega strokovnega znanja. Razprava: V diplomskem delu je bilo ugotovljeno, da so prebivalci občine Murska Sobota razmeroma dobro ozaveščeni o cirozi jeter, vendar pa njihovo znanje ostaja predvsem osnovno in površinsko. Rezultati diplomskega dela potrjujejo potrebo po večji dostopnosti strokovnih informacij ter nadaljnjem izvajanju zdravstveno-vzgojnih programov in preventivnih dejavnosti.
Ključne besede: ciroza jeter, alkohol, zdravstvena nega, ozaveščenost, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2026; Ogledov: 334; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,52 MB) |
4. |
5. Pomen zdravstvene vzgoje za ozaveščenost splošne populacije o raku na dojkahPika Krkovič, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Rak dojk je ena najpogostejših oblik raka pri ženskah in predstavlja pomemben javnozdravstveni problem. Uspešnost zdravljenja je v veliki meri odvisna od zgodnjega odkrivanja bolezni, pri čemer pomembno vlogo igra preventiva, ki vključuje zdrav življenjski slog, samopregledovanje dojk ter vključevanje v presejalni program DORA. Zdravstvena vzgoja je ključna pri oblikovanju ustreznih preventivnih vedenj, zdravstveni delavci pa imajo pomembno vlogo pri ozaveščanju splošne populacije o znakih bolezni, dejavnikih tveganja in pomenu zgodnjega iskanja pomoči. Namen raziskave je raziskati pomen zdravstvene vzgoje za ozaveščenost splošne populacije o raku na dojkah.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatki so bili zbrani s spletno anonimno anketo, v kateri je sodelovalo 112 anketirancev, starih 18 ali več let. Vprašalnik je vseboval socio-demografski sklop (spol, starost in izobrazba), štiri Likertove lestvice o pomenu samopregledovanja, preventivnih ukrepih in virih informacij ter eno odprto vprašanje. Podatki so bili statistično obdelani ter prikazani v grafih in tabelah.
Rezultati: Anketiranci samopregledovanje dojk prepoznavajo kot zelo pomemben del preventive in zgodnjega odkrivanja raka dojk. Večina anketiranih razume, da je samopregledovanje pomembno za oba spola, in zna pravilno opredeliti priporočeno pogostost njegovega izvajanja. Anketiranci kot najpogostejši vir informacij navajajo zdravstvene domove, centre za krepitev zdravja in medije, manj pogosto pa Onkološki inštitut. Velika večina prepoznava ključne opozorilne znake bolezni, kot so neboleča zatrdlina, krvav izcedek iz bradavice in spremembe videza dojke. Program DORA je ocenjen kot zelo pomemben presejalni program, del anketirancev pa se je presejanja že udeležil.
Razprava: Rezultati kažejo, da je ozaveščenost o raku dojk med anketiranci razmeroma dobra, vendar obstajajo področja, kjer so potrebne dodatne zdravstvenovzgojne aktivnosti, zlasti na področju pravilnega razumevanja pogostosti samopregledovanja in večje prepoznavnosti strokovnih virov informacij. Pomembna je tudi destigmatizacija raka dojk pri moških in širjenje informacij o njihovem tveganju za bolezen.
Ključne besede: rak dojk, preventiva, samopregledovanje dojk, zdravstvena vzgoja, program DORA, ozaveščenost.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 334; Prenosov: 3
Celotno besedilo (673,06 KB) |
6. |
7. |
8. Uporaba retinoidov v splošni populaciji: poznavanje, oblike, koncentracije in dostopnosti kozmetičnih izdelkovLana Požun, 2026, diplomsko delo Ključne besede: retinoidi, retinol, kozmetični izdelki, koncentracija, uporaba, ozaveščenost, stranski učinki
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2026; Ogledov: 562; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,23 MB) |
9. |
10. Pojavnost zdravstvenih težav pri pedikerjih v SlovenijiAnamarija Šteh, 2024, diplomsko delo Ključne besede: pedikura, tveganje, pedikerski delavci, okužbe, sterilizacija, razkuževanje, kemikalije, prašni delci, alergije, bolečine, ozaveščenost, izobraževanje
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2026; Ogledov: 546; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,72 MB) |
