1. |
2. Pomen zdravstvene vzgoje za ozaveščenost splošne populacije o raku na dojkahPika Krkovič, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Rak dojk je ena najpogostejših oblik raka pri ženskah in predstavlja pomemben javnozdravstveni problem. Uspešnost zdravljenja je v veliki meri odvisna od zgodnjega odkrivanja bolezni, pri čemer pomembno vlogo igra preventiva, ki vključuje zdrav življenjski slog, samopregledovanje dojk ter vključevanje v presejalni program DORA. Zdravstvena vzgoja je ključna pri oblikovanju ustreznih preventivnih vedenj, zdravstveni delavci pa imajo pomembno vlogo pri ozaveščanju splošne populacije o znakih bolezni, dejavnikih tveganja in pomenu zgodnjega iskanja pomoči. Namen raziskave je raziskati pomen zdravstvene vzgoje za ozaveščenost splošne populacije o raku na dojkah.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatki so bili zbrani s spletno anonimno anketo, v kateri je sodelovalo 112 anketirancev, starih 18 ali več let. Vprašalnik je vseboval socio-demografski sklop (spol, starost in izobrazba), štiri Likertove lestvice o pomenu samopregledovanja, preventivnih ukrepih in virih informacij ter eno odprto vprašanje. Podatki so bili statistično obdelani ter prikazani v grafih in tabelah.
Rezultati: Anketiranci samopregledovanje dojk prepoznavajo kot zelo pomemben del preventive in zgodnjega odkrivanja raka dojk. Večina anketiranih razume, da je samopregledovanje pomembno za oba spola, in zna pravilno opredeliti priporočeno pogostost njegovega izvajanja. Anketiranci kot najpogostejši vir informacij navajajo zdravstvene domove, centre za krepitev zdravja in medije, manj pogosto pa Onkološki inštitut. Velika večina prepoznava ključne opozorilne znake bolezni, kot so neboleča zatrdlina, krvav izcedek iz bradavice in spremembe videza dojke. Program DORA je ocenjen kot zelo pomemben presejalni program, del anketirancev pa se je presejanja že udeležil.
Razprava: Rezultati kažejo, da je ozaveščenost o raku dojk med anketiranci razmeroma dobra, vendar obstajajo področja, kjer so potrebne dodatne zdravstvenovzgojne aktivnosti, zlasti na področju pravilnega razumevanja pogostosti samopregledovanja in večje prepoznavnosti strokovnih virov informacij. Pomembna je tudi destigmatizacija raka dojk pri moških in širjenje informacij o njihovem tveganju za bolezen.
Ključne besede: rak dojk, preventiva, samopregledovanje dojk, zdravstvena vzgoja, program DORA, ozaveščenost.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 104; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (673,06 KB) |
3. |
4. |
5. Uporaba retinoidov v splošni populaciji: poznavanje, oblike, koncentracije in dostopnosti kozmetičnih izdelkovLana Požun, 2026, diplomsko delo Ključne besede: retinoidi, retinol, kozmetični izdelki, koncentracija, uporaba, ozaveščenost, stranski učinki
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2026; Ogledov: 319; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,23 MB) |
6. |
7. Pojavnost zdravstvenih težav pri pedikerjih v SlovenijiAnamarija Šteh, 2024, diplomsko delo Ključne besede: pedikura, tveganje, pedikerski delavci, okužbe, sterilizacija, razkuževanje, kemikalije, prašni delci, alergije, bolečine, ozaveščenost, izobraževanje
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2026; Ogledov: 303; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,72 MB) |
8. Ozaveščenost staršev o vročini pri dojenčku in malčku : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaPatricija Jamar, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Ozaveščenost staršev o pojavu vročine pri dojenčku in malčku vpliva na njen potek in izid. Njihova pomanjkljiva ozaveščenost o vročini zakasni zdravljenje primarne bolezni. Starši v domačem okolju lahko preprečijo dehidracijo otroka. S pravilnim ukrepanjem ob vročinskih krčih vplivajo na njihov razplet. Pomembno vlogo pri obravnavi otroka z vročino ima zdravstveno osebje. Raziskovalna metodologija: Opravljena raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Z anketnim vprašalnikom smo raziskali, kakšna je ozaveščenost staršev o vročini pri dojenčkih in malčkih. Anketa je bila izvedena preko spletnega orodja 1KA. Rezultati: V anketi je sodelovalo 100 naključno izbranih staršev, ki imajo enega ali več otrok do 1. leta starosti ali 2–3 leta starosti. Starši dojenčku in malčku z vročino ponudijo več tekočine in prepoznajo znake dehidracije. Več kot polovica vseh anketiranih staršev vročino pri otroku meri aksilarno. Večina staršev ne zbija vročine prehitro, pri čemer več kot polovica anketiranih staršev z enim dojenčkom in malčkom ne zbija vročine predvsem na podlagi neugodja otroka. Čeprav pridobljeni rezultati kažejo na visoko ozaveščenost o vročini, starši doživljajo strah (90 %). Zato drugo hipotezo potrdimo v celoti. Prvo hipotezo pa delno potrdimo, saj glede na pridobljene rezultate ne gre trditi, da so starši, ki imajo več kot enega otroka, statistično bolj ozaveščeni o vročini kot starši z enim dojenčkom ali malčkom. Razprava: Ugotavlja se, da je več pozornosti treba nameniti ozaveščanju staršev že na primarni ravni zdravstva. Starše je potrebno podučiti, da se za pomoč in nasvete obrnejo k pediatrom in pediatričnim medicinskim sestram.
Ključne besede: vročina, dojenček, malček, ozaveščenost, ukrepanje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 507; Prenosov: 14
Celotno besedilo (1,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Ozaveščenost prebivalcev občine Rogašovci o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Benkič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Srčno-žilna obolenja predstavljajo pereč problem sodobne družbe. Ne le, da terjajo mnogo življenj, predstavljajo tudi ogromen finančni zalogaj. Dejavniki tveganja za nastanek tovrstnih obolenj so različni – poznamo spremenljive in nespremenljive dejavnike. Kljub temu da obstajajo spremenljivi dejavniki, torej dejavniki, ki jih posameznik lahko sam nadzoruje in tudi obvladuje, statistični podatki še vseeno ostajajo zaskrbljujoči. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Vzorec, ki je bil naključen, je vključeval 100 prebivalcev občine Rogašovci. Ugotovljeni rezultati so bili predstavljeni opisno in prikazani v diagramih s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS Statistics. Rezultati: Pridobljeni rezultati anketnega vprašalnika nakazujejo, da so vsi anketirani že slišali za srčno-žilna obolenja. Največ anketiranih je pridobilo največ informacij glede srčno-žilnih obolenj preko socialnih omrežij, televizije in radia. Bolezen, za katero se je največkrat slišalo, je bila arterijska hipertenzija. 95,0 % anketiranih je bilo mnenja, da pozna dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek srčno-žilnih bolezni. Največ anketiranih je ocenilo, da je kajenje eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. 56,0 % anketiranih je menilo, da je njihova ozaveščenost o srčno-žilnih bolezni zadovoljiva. 49,0 % anketiranih pa je menilo, da je njihova ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek omenjenih bolezni zadovoljiva. Populacija srednjih let (31–45 let) pozna več dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni kot ostale populacije. Razprava: Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo prebivalci občine Rogašovci po lastnem mnenju zadovoljivo znanje o srčno-žilnih boleznih in prav tako zadovoljivo znanje o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Ključne besede: srčno-žilna obolenja, dejavniki tveganja, ozaveščenost, preprečevanje, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 1008; Prenosov: 23
Celotno besedilo (2,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. |
