Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Ledvici sta organa v trebušni votlini za potrebušnico, ob vsaki strani hrbtenice, nekoliko zadaj in pod rebri. Opravljata številne pomembne funkcije, kot so uravnavanje krvnega tlaka, ravnotežje elektrolitov, kislinsko-bazno ravnotežje in nastajanje rdečih krvnih celic. Lahko ju doleti akutna ledvična bolezen ali kronična ledvična bolezen, ki lahko bistveno poslabša življenje pacienta. V Sloveniji deluje več društev, ki nudijo podporo pacientom s kronično ledvično boleznijo. Ob končni ledvični odpovedi je potrebno nadomestno zdravljenje, ob tem pa pomemben del obravnave predstavlja proces zdravstvene nege z več fazami obravnave fizične in psihološke potrebe pacienta. V šesti fazi obravnave ima posebno vlogo uporaba bioimpedance, s pomočjo katere se zmanjšajo zapleti med dializo, izboljšajo pa se telesna zmogljivost, počutje in kakovost življenja. Medicinska sestra izvaja meritve, interpretira rezultate in izobražuje pacienta o pomenu hidracije in prehrane. Namen naše raziskave je preučiti uporabo bioimpedance kot dela šeste faze procesa zdravstvene nege pri dializnem pacientu. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo analizirali in sintetizirali primarne in sekundarne vire. Primarne podatke za analizo smo pridobili z izvedbo polstrukturiranega intervjuja, za teoretični del in podkrepitev naših rezultatov pa smo pregledali še domačo in tujo literaturo ter spletne baze (bibliografske baze podatkov, PubMed, Cobiss in Google učenjak). Rezultati: Intervju smo julija 2025 opravili z osmimi zdravstvenimi delavci, ki sodelujejo v procesu zdravljenja dializnih pacientov in imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na tem področju. Vse intervjuvane osebe so bile ženskega spola in so bile zaposlene v oddelku hemodialize od 5 do 40 let, kolikor je tudi celotna delovna doba. Starost se je gibala od 26 do 59 let. Intervjuvanke poznajo ključne parametre bioimpedance, najpomembnejša se jim zdi količina vode v telesu. Bioimpedanca je ocenjena kot delno zanesljiva, a uporabna. Večina zdravstvenih delavcev jo uporablja redno. Poudarjajo pomen hidracije, prehrane in suhe teže. Kot glavne prednosti so izpostavile enostavnost in neinvazivnost, slabosti pa sta nezanesljivost in omejitve pri določenih pacientih. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri meritvah, oceni rezultatov in sodelovanju z zdravnikom. Razprava: Bioimpedanca pomaga oceniti tekočinsko ravnovesje in prehransko stanje, saj loči med znotrajcelično in zunajcelično tekočino ter pokaže celično kakovost z merjenjem faznega kota. Z natančnejšim določanjem suhe teže zmanjšuje simptome med dializo, izboljšuje počutje in telesno zmogljivost, kar pozitivno vpliva na kakovost življenja pacienta. Je natančnejša od klasičnih metod, omogoča zgodnje zaznavanje preobremenjenosti s tekočino, je hitra, neboleča in enostavna za uporabo. Medicinska sestra izvaja meritve, spremlja rezultate, sodeluje pri prilagajanju terapije in izobražuje pacienta o pomenu hidracije in prehrane.
Ključne besede: Ključne besede: ledvice, hidracija, dializa, fazni kot, pacient, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 23.10.2025; Ogledov: 163; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,11 MB)

Opis: Izhodišča: Zlom kolka je pogosta poškodba pri starejših, pri čemer so običajno posledica padca in zmanjšanja gostote kosti v kasnejših letih življenja. Pogostejši so pri ženskah. Pri starejših ljudeh, ki pogosto trpijo zaradi bolezni srca in ožilja, težav s pljuči, nevroloških bolezni ali sladkorne bolezni, ti zlomi predstavljajo velik zdravstveni izziv. Neustrezno zdravljen zlom kolka lahko pripelje do hudih telesnih omejitev in invalidnosti. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku: operativni poseg (surgical procedure), pacient (patient), zlom kolka (hip fracture), vloga medicinske sestre (role of nurse) in zdravstvena nega (healthcare). Za iskanje virov smo uporabili mednarodne podatkovne baze: PubMed, Wiley, ScienceDirect. S PRIZMA-diagramom smo prikazali proces izločevanja zadetkov. Pri vsebinski analizi smo uporabili tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij. Rezultati: Pregledali smo skupno 838 znanstvenih virov, izmed katerih je bilo na koncu vključenih 13 v obdelavo spoznanj. Vključili smo znanstvene in strokovne članke, objavljene od leta 2015 do leta 2025, ki so bili prosto dostopni na spletu v obsegu celotnega besedila. Z izvedbo kvalitativne vsebinske analize smo iz člankov izluščili 42 vsebinskih kod, ki smo jih združili v štiri kategorije. V pregled smo vključili osem sistematičnih pregledov literature, dve randomizirani študiji, eno nerandomizirano študijo, eno prospektivno kohortno študijo in eno kvalitativno študijo. Rezultati so pokazali, da medicinske sestre poskrbijo za pripravo pacienta na operacijo, z učinkovitimi preventivnimi ukrepi zmanjšujejo tveganje za pooperativne zaplete, kot so globoka venska tromboza in okužbe. Slednje skrbijo za nadzor vitalnih funkcij ter skrbijo za izobraževanje pacientov in zgodnjo mobilizacijo. Razprava: Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri celostni obravnavi pacientov z zlomom kolka, saj sodelujejo v vseh fazah zdravljenja – od predoperativne priprave do rehabilitacije – in s tem pomembno prispevajo k uspešnemu okrevanju. Njihovo strokovno znanje, dosledno izvajanje protokolov in sodelovanje z zdravstvenim timom bistveno zmanjšujejo tveganje za zaplete in izboljšujejo kakovost življenja pacientov.
Ključne besede: zlom kolka, operativni poseg, vloga medicinske sestre, pacient
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 302; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Dober spanec je ključni del zdravega življenjskega sloga. Slaba kakovost spanja je težava, ki prizadene številne ljudi in tudi hospitalizirane paciente. V diplomskem delu smo si postavili cilj raziskati splošne težave s spanjem, s poudarkom na analizi, kako se te težave pojavljajo pri pacientih po operacijah. Metodologija: V raziskovalni nalogi smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za raziskovalni instrument smo razvili strukturiran anketni vprašalnik, čigar namen je bil ugotoviti težave s spanjem pri pacientih po operacijah. Vključili smo naključno izbrano populacijo. V anketi je sodelovalo 55 ljudi, ki so do sedaj imeli kakršen koli poseg. Dobljene podatke smo obdelali v programskem orodju IBM SPSS. Rezultati: Na podlagi hipotez smo potrdili, da so nespečnosti v bolnišnicah pogosto obravnavane s predpisovanjem uspaval in z uporabo ne farmakoloških ukrepov, kot so ustvarjanje mirnega okolja, zmanjšanje hrupa ter lajšanje bolečin z uporabo analgetikov. Ugotovili smo, da starejši pacienti pogosteje poročajo o motnjah spanja v primerjavi z mlajšimi pacienti. Ženske pogosteje poročajo o motnjah spanja kot moški, prav tako pacienti, ki so imeli ortopedske in kardiovaskularne operacije. Tudi daljše hospitalizacije in prisotnost kroničnih obolenj so povezane z večjo stopnjo motenj spanja. Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da demografski dejavniki pomembno vplivajo na doživljanje motenj spanja po operacijah. Starost, spol, vrsta operacije, trajanje hospitalizacije in zdravstveno stanje pred operacijo so vsi dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za motnje spanja in vplivajo na kakovost spanja pacientov v bolnišničnem okolju. Zavedanje o teh dejavnikih in njihovo obvladovanje bi lahko pomembno izboljšalo kakovost nege pacientov po operacijah.
Ključne besede: motnje spanja, operacija, pacient, nespečnost, spanje
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 340; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Ledvice ležijo za potrebušnico na vsaki strani hrbtenice. Vsaka ledvica je velika približno 12 cm in tehta okrog 150 g. Glavne naloge ledvice so uravnavanje elektrolitov, uravnavanje kislinsko-baznega ravnovesja, izločanje presnovnih proizvodov ter tvorba in izločanje hormonov. Zaradi staranja prebivalstva se povečuje število ledvičnih obolenj. Zdravljenje kronične ledvične bolezni je možno na tri načine: s hemodializo, peritonealno dializo in presaditvijo ledvic. Pacienti, ki se zdravijo s hemodializo, so odvisni od dializnega aparata in zdravstvenega osebja. Komunikacija med pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev je temeljni in pomemben del zdravstvenega varstva. Namen raziskave je preučiti kakovost in izzive komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem ter identificirati priložnosti za izboljšanje komunikacijskih praks, ki bi prispevale k boljši oskrbi in večjemu zadovoljstvu pacientov. Metode: Uporabili smo kvalitativni pristop. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje strokovne in znanstvene literature smo pripravili vprašanja za polstrukturiran poglobljeni intervju. V vseh fazah smo upoštevali etična načela raziskovanja. Vse podatke smo tematsko analizirali. V raziskavi je sodelovalo dvanajst oseb v zdravstveni ustanovi, ki se zdravijo s hemodializo. Rezultati: Ugotovili smo, da imajo večinoma vsi podobne izkušnje v komunikaciji z medicinskimi sestrami in informiranostjo o samem poteku dializnega zdravljenja. Intervjuvanci so podali ustrezne odgovore. Diplomska naloga nudi dragocen vpogled v doživljanje komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem, predvsem medicinskimi sestrami. Razprava: Identificirani dejavniki učinkovite komunikacije lahko pomagajo oblikovati smernice za izboljšanje komunikacijskih veščin zdravstvenega osebja. Na podlagi predlogov pacientov za izboljšave lahko zdravstvene ustanove razvijejo konkretne ukrepe za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in pacientovega zadovoljstva.
Ključne besede: pacient, komunikacija, ledvična bolezen, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2025; Ogledov: 524; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,29 MB)

Opis: POVZETEK Teoretična izhodišča: Arterijska hipertenzija predstavlja pomembno zdravstveno stanje, ki se pogosto kaže brez očitnih simptomov, zato ima naziv tiha ubijalka. Povišan krvni tlak v sodobnem svetu predstavlja resen zdravstveni problem s potencialno hudimi zapleti – bolezni srca, možganska kap in ledvične bolezni. Namen raziskave je raziskati celostno obravnavo pacienta z arterijsko hipertenzijo. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov pa je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz COBISS, Cochrane, PubMed, Google Učenjak, DKUM, ScienceDirect in CINAHL. Rezultati: Različne stopnje hipertenzije se klasificirajo glede na odčitke krvnega tlaka, kar zahteva natančno diagnozo in redno spremljanje tako doma kot s strani strokovnjaka. Dejavniki tveganja za razvoj hipertenzije so razdeljeni na nespremenljive, kot sta starost in družinska anamneza, ter spremenljive, ki vključujejo debelost, prehrano, telesno aktivnost in stres. Neobvladovana hipertenzija, ki ni strokovno zdravljena, lahko privede do resnih zapletov, zaradi česar je nujno, da se jo obravnava kot resno bolezen. Zdravljenje temelji tako na spremenjenem življenjskem slogu kot na farmakoloških pristopih, kar pa je odvisno od resnosti in stanja posameznika. Razprava: Uspešno obvladovanje hipertenzije na nivoju strokovnega tima zahteva multidisciplinarni pristop, pri čemer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri izobraževanju pacienta, spremljanju njegovega zdravstvenega stanja in spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Njihova vloga poleg tega vključuje tudi podporo pri izgubi telesne teže, uporabi prehranskih smernic in obvladovanju stranskih učinkov zdravil, če se ti pojavijo. Skozi individualizirane načrte oskrbe in sodelovanje z drugimi strokovnjaki lahko medicinske sestre pomagajo pri optimizaciji zdravljenja in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov s hipertenzijo.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, celostna obravnava, arterijska hipertenzija, krvni tlak.
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 661; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,18 MB)