1. VLOGA MEDICINSKE SESTRE V OPERATIVNI DEJAVNOSTI PRI OBRAVNAVI PACIENTA Z ZLOMOM KOLKATjaša Kolman, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Zlom kolka je pogosta poškodba pri starejših, pri čemer so običajno posledica padca in zmanjšanja gostote kosti v kasnejših letih življenja. Pogostejši so pri ženskah. Pri starejših ljudeh, ki pogosto trpijo zaradi bolezni srca in ožilja, težav s pljuči, nevroloških bolezni ali sladkorne bolezni, ti zlomi predstavljajo velik zdravstveni izziv. Neustrezno zdravljen zlom kolka lahko pripelje do hudih telesnih omejitev in invalidnosti.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku: operativni poseg (surgical procedure), pacient (patient), zlom kolka (hip fracture), vloga medicinske sestre (role of nurse) in zdravstvena nega (healthcare). Za iskanje virov smo uporabili mednarodne podatkovne baze: PubMed, Wiley, ScienceDirect. S PRIZMA-diagramom smo prikazali proces izločevanja zadetkov. Pri vsebinski analizi smo uporabili tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij.
Rezultati: Pregledali smo skupno 838 znanstvenih virov, izmed katerih je bilo na koncu vključenih 13 v obdelavo spoznanj. Vključili smo znanstvene in strokovne članke, objavljene od leta 2015 do leta 2025, ki so bili prosto dostopni na spletu v obsegu celotnega besedila. Z izvedbo kvalitativne vsebinske analize smo iz člankov izluščili 42 vsebinskih kod, ki smo jih združili v štiri kategorije. V pregled smo vključili osem sistematičnih pregledov literature, dve randomizirani študiji, eno nerandomizirano študijo, eno prospektivno kohortno študijo in eno kvalitativno študijo. Rezultati so pokazali, da medicinske sestre poskrbijo za pripravo pacienta na operacijo, z učinkovitimi preventivnimi ukrepi zmanjšujejo tveganje za pooperativne zaplete, kot so globoka venska tromboza in okužbe. Slednje skrbijo za nadzor vitalnih funkcij ter skrbijo za izobraževanje pacientov in zgodnjo mobilizacijo.
Razprava: Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri celostni obravnavi pacientov z zlomom kolka, saj sodelujejo v vseh fazah zdravljenja – od predoperativne priprave do rehabilitacije – in s tem pomembno prispevajo k uspešnemu okrevanju. Njihovo strokovno znanje, dosledno izvajanje protokolov in sodelovanje z zdravstvenim timom bistveno zmanjšujejo tveganje za zaplete in izboljšujejo kakovost življenja pacientov.
Ključne besede: zlom kolka, operativni poseg, vloga medicinske sestre, pacient
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 77; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
2. ZDRAVSTVENA OBRAVNAVA PACIENTA Z OSTEOPOROZOBernardka Horvatiček, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je kronična presnovna bolezen kosti, ki predstavlja pomembno javnozdravstveno težavo. Zanjo so značilne zmanjšana kostna masa ter spremembe v mikroarhitekturi kostnega tkiva, kar vodi do krhkosti kosti in tudi večje verjetnosti za njihove zlome. Izziv pri osteoporozi predstavlja dejstvo, da pogosto ostane dolgo neprepoznana oziroma se prepozna šele ob prvem zlomu. Namen raziskave je bil preučiti zdravstveno obravnavo pacienta z osteoporozo na primarni ravni zdravstvenega varstva – z vidika medicinskih sester v patronažnem varstvu, referenčnih ambulantah in centrih za krepitev zdravja.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji šestih diplomiranih medicinskih sester, ki delujejo na primarni ravni zdravstva. Podatki so bili vsebinsko analizirani, odgovori intervjuvancev pa kodirani in interpretirani.
Rezultati: Pacienti z osteoporozo se pri zdravstveni obravnavi soočajo predvsem z bolečinami, zmanjšano gibljivostjo, psihičnimi težavami, strahom pred padci ter pomanjkanjem informacij. Medicinske sestre pri tem poudarjajo pomembnost zgodnjega prepoznavanja, zdravstvenovzgojnega dela in sodelovanja v preventivnih ter terapevtskih aktivnostih. Kot največje izzive navajajo slabo ozaveščenost pacientov, pomanjkanje kadra oziroma časa ter omejen dostop do specialistične obravnave.
Razprava: Rezultati potrjujejo, da je vloga medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta z osteoporozo izredno pomembna. Treba je okrepiti preventivne dejavnosti in interdisciplinarno sodelovanje ter izboljšati dostopnost do ustreznih informacij in storitev.
Ključne besede: osteoporoza, zdravstvena nega, medicinska sestra, preventiva, kronična bolezen, pacient.
Objavljeno v ReVIS: 19.07.2025; Ogledov: 292; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,34 MB) |
3. Dejavniki motenj spanja po opeacijah in vplivi na okrevanje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaMima Mikarić, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Dober spanec je ključni del zdravega življenjskega sloga. Slaba kakovost spanja je težava, ki prizadene številne ljudi in tudi hospitalizirane paciente. V diplomskem delu smo si postavili cilj raziskati splošne težave s spanjem, s poudarkom na analizi, kako se te težave pojavljajo pri pacientih po operacijah. Metodologija: V raziskovalni nalogi smo uporabili deskriptivno metodo zbiranja podatkov in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Za raziskovalni instrument smo razvili strukturiran anketni vprašalnik, čigar namen je bil ugotoviti težave s spanjem pri pacientih po operacijah. Vključili smo naključno izbrano populacijo. V anketi je sodelovalo 55 ljudi, ki so do sedaj imeli kakršen koli poseg. Dobljene podatke smo obdelali v programskem orodju IBM SPSS. Rezultati: Na podlagi hipotez smo potrdili, da so nespečnosti v bolnišnicah pogosto obravnavane s predpisovanjem uspaval in z uporabo ne farmakoloških ukrepov, kot so ustvarjanje mirnega okolja, zmanjšanje hrupa ter lajšanje bolečin z uporabo analgetikov. Ugotovili smo, da starejši pacienti pogosteje poročajo o motnjah spanja v primerjavi z mlajšimi pacienti. Ženske pogosteje poročajo o motnjah spanja kot moški, prav tako pacienti, ki so imeli ortopedske in kardiovaskularne operacije. Tudi daljše hospitalizacije in prisotnost kroničnih obolenj so povezane z večjo stopnjo motenj spanja. Diskusija in zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da demografski dejavniki pomembno vplivajo na doživljanje motenj spanja po operacijah. Starost, spol, vrsta operacije, trajanje hospitalizacije in zdravstveno stanje pred operacijo so vsi dejavniki, ki lahko povečajo tveganje za motnje spanja in vplivajo na kakovost spanja pacientov v bolnišničnem okolju. Zavedanje o teh dejavnikih in njihovo obvladovanje bi lahko pomembno izboljšalo kakovost nege pacientov po operacijah.
Ključne besede: motnje spanja, operacija, pacient, nespečnost, spanje
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 229; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,48 MB) |
4. Zdravstvena nega pacienta po transplantaciji krvotvornih matičnih celic : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNeli Krofl, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Postopek presaditve krvotvornih matičnih celic predstavlja velik izziv za pacienta in tudi zaposlene, saj morajo imeti medicinske sestre dodatno znanje in spretnosti pri presaditvi matičnih celic, prav tako pa postopek temelji na dobri pripravi pacienta na presaditev krvotvornih matičnih celic, ki je ključnega pomena za njegovo uspešnost. Potek bolezni je hiter in zahteva takojšnje zdravljenje. Metode: V diplomskem delu je uporabljena kvalitativna metodologija. Skozi celotno delo je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda znanstvenega raziskovanja, s katero je opravljen pregled literature s pomočjo diagrama PRISMA. Rezultati: Diplomsko delo se osredinja na ključne elemente zdravstvene nege v procesu okrevanja pacientov po presaditvi. Izsledki raziskave so pokazali, da ustrezna zdravstvena oskrba, ki vključuje spremljanje vitalnih funkcij, upravljanje neželenih učinkov zdravljenja in psihosocialno podporo, pomembno vpliva na kakovostno okrevanje pacientov. Diskusija in zaključek: Diskusija v diplomskem delu poudarja pomembnost celostnega pristopa k negi pacientov. Ugotovitve raziskave jasno kažejo, da se proces okrevanja močno izboljša, ko se zdravstveni delavci osredinijo ne le na fizične vidike zdravljenja, ampak tudi na psihosocialne potrebe pacientov.
Ključne besede: PKMC, pacient, zdravstvena nega, transplantacija
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2025; Ogledov: 274; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,20 MB) |
5. KOMUNIKACIJA Z DIALIZNIM PACIENTI: IZZIVI IN PRILOŽNOSTI ZA IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI OSKRBEPatricija Miklavčič Hribernik, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Ledvice ležijo za potrebušnico na vsaki strani hrbtenice. Vsaka ledvica je velika približno 12 cm in tehta okrog 150 g. Glavne naloge ledvice so uravnavanje elektrolitov, uravnavanje kislinsko-baznega ravnovesja, izločanje presnovnih proizvodov ter tvorba in izločanje hormonov. Zaradi staranja prebivalstva se povečuje število ledvičnih obolenj. Zdravljenje kronične ledvične bolezni je možno na tri načine: s hemodializo, peritonealno dializo in presaditvijo ledvic. Pacienti, ki se zdravijo s hemodializo, so odvisni od dializnega aparata in zdravstvenega osebja. Komunikacija med pacienti in izvajalci zdravstvenih storitev je temeljni in pomemben del zdravstvenega varstva. Namen raziskave je preučiti kakovost in izzive komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem ter identificirati priložnosti za izboljšanje komunikacijskih praks, ki bi prispevale k boljši oskrbi in večjemu zadovoljstvu pacientov.
Metode: Uporabili smo kvalitativni pristop. Na podlagi predhodnega pregleda domače in tuje strokovne in znanstvene literature smo pripravili vprašanja za polstrukturiran poglobljeni intervju. V vseh fazah smo upoštevali etična načela raziskovanja. Vse podatke smo tematsko analizirali. V raziskavi je sodelovalo dvanajst oseb v zdravstveni ustanovi, ki se zdravijo s hemodializo.
Rezultati: Ugotovili smo, da imajo večinoma vsi podobne izkušnje v komunikaciji z medicinskimi sestrami in informiranostjo o samem poteku dializnega zdravljenja. Intervjuvanci so podali ustrezne odgovore. Diplomska naloga nudi dragocen vpogled v doživljanje komunikacije med dializnimi pacienti in zdravstvenim osebjem, predvsem medicinskimi sestrami.
Razprava: Identificirani dejavniki učinkovite komunikacije lahko pomagajo oblikovati smernice za izboljšanje komunikacijskih veščin zdravstvenega osebja. Na podlagi predlogov pacientov za izboljšave lahko zdravstvene ustanove razvijejo konkretne ukrepe za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe in pacientovega zadovoljstva.
Ključne besede: pacient, komunikacija, ledvična bolezen, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2025; Ogledov: 396; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,29 MB) |
6. POMEN AKTIVNE VLOGE DIALIZNEGA PACIENTA ZA KAKOVOST OBRAVNAVE PO PROCESNI METODI DELAAndreja Štukel, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Procesna metoda dela v zdravstveni negi je strukturiran pristop, ki vključuje faze ocenjevanja, diagnosticiranja, postavljanja ciljev, načrtovanja, izvajanja in vrednotenja. Omogoča celostno in učinkovito obravnavo pacienta ter vključevanje pacienta v proces odločanja, kar povečuje občutek nadzora in samozavest pri sprejemanju odločitev. Osrednji element procesne metode je učinkovita komunikacija med pacientom in zdravstvenim osebjem, ki temelji na aktivnem poslušanju in prilagajanju informacij posamezniku. To povečuje pacientovo razumevanje zdravstvenega stanja in sodelovanje pri zdravljenju. Namen raziskave je bil ugotoviti pomen aktivne vloge dializnega pacienta za kakovost obravnave po procesni metodi dela.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju, ki je omogočala poglobljeno zbiranje podatkov o izkušnjah pacientov. Vzorec je bil priložnostni ter je vključeval sedem oseb, ki so del naše socialne mreže oziroma osebni znanci, od katerih so štirje intervjuvanci vključeni v dializno zdravljenje, trije pa so po uspešni transplantaciji ledvice. Raziskava je bila izvedena februarja 2025.
Rezultati: Večina intervjuvancev ni natančno razumela, kaj procesna metoda dela vključuje, vendar so jo kljub temu povezovali z boljšo strukturo zdravljenja, večjim zaupanjem v zdravstveno osebje in občutkom varnosti. Strukturiran pristop je bil zaznan kot pomemben za večjo skladnost z zdravljenjem in boljše sodelovanje med pacientom in zdravstvenim osebjem. Vsi intervjuvanci so izpostavili, da jasna pravila in urejen potek zdravljenja prispevajo k boljšemu razumevanju zdravstvenega stanja in večji samozavesti pri sprejemanju odločitev. Aktivna vloga pacienta v procesu zdravljenja je bila povezana z boljšim prilagajanjem terapije individualnim potrebam ter večjim občutkom nadzora nad zdravljenjem. Izpostavljeni dejavniki za uspešno izvajanje procesne metode dela so bili odprta komunikacija, spoštljiv odnos zdravstvenega osebja in jasna razlaga postopkov zdravljenja.
Razprava: Ugotovitve raziskave kažejo, da večina intervjuvancev procesne metode dela ne razume natančno, vendar prepoznavajo njen pozitiven vpliv na strukturo obravnave, občutek varnosti in zaupanje v zdravstveno osebje. Razprava poudarja potrebo po jasnejšem posredovanju informacij o postopkih zdravljenja ter prilagojenem pristopu, ki spodbuja aktivno sodelovanje pacienta pri odločanju.
Ključne besede: procesna metoda dela, aktivna vloga pacienta, kakovost obravnave, dializni pacient, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 442; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,43 MB) |
7. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA Z ARTERIJSKO HIPERTENZIJOFahrudin Karajić, 2025, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Arterijska hipertenzija predstavlja pomembno zdravstveno stanje, ki se pogosto kaže brez očitnih simptomov, zato ima naziv tiha ubijalka. Povišan krvni tlak v sodobnem svetu predstavlja resen zdravstveni problem s potencialno hudimi zapleti – bolezni srca, možganska kap in ledvične bolezni. Namen raziskave je raziskati celostno obravnavo pacienta z arterijsko hipertenzijo.
Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov pa je bil tudi pregled strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz COBISS, Cochrane, PubMed, Google Učenjak, DKUM, ScienceDirect in CINAHL.
Rezultati: Različne stopnje hipertenzije se klasificirajo glede na odčitke krvnega tlaka, kar zahteva natančno diagnozo in redno spremljanje tako doma kot s strani strokovnjaka. Dejavniki tveganja za razvoj hipertenzije so razdeljeni na nespremenljive, kot sta starost in družinska anamneza, ter spremenljive, ki vključujejo debelost, prehrano, telesno aktivnost in stres. Neobvladovana hipertenzija, ki ni strokovno zdravljena, lahko privede do resnih zapletov, zaradi česar je nujno, da se jo obravnava kot resno bolezen. Zdravljenje temelji tako na spremenjenem življenjskem slogu kot na farmakoloških pristopih, kar pa je odvisno od resnosti in stanja posameznika.
Razprava: Uspešno obvladovanje hipertenzije na nivoju strokovnega tima zahteva multidisciplinarni pristop, pri čemer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri izobraževanju pacienta, spremljanju njegovega zdravstvenega stanja in spodbujanju zdravega življenjskega sloga. Njihova vloga poleg tega vključuje tudi podporo pri izgubi telesne teže, uporabi prehranskih smernic in obvladovanju stranskih učinkov zdravil, če se ti pojavijo. Skozi individualizirane načrte oskrbe in sodelovanje z drugimi strokovnjaki lahko medicinske sestre pomagajo pri optimizaciji zdravljenja in izboljšanju kakovosti življenja bolnikov s hipertenzijo.
Ključne besede: Ključne besede: pacient, celostna obravnava, arterijska hipertenzija, krvni tlak.
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 523; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,18 MB) |
8. Upoštevanje načel k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okoljuAnja Hiti, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Raziskava se osredotoča na preučevanje uresničevanja koncepta k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okolju, pri čemer se postavlja vprašanje, kako se ta koncept, ki poudarja individualne potrebe in želje pacienta, dejansko implementira v vsakodnevni praksi zdravstvenih izvajalcev. Namen raziskave je zagotoviti celovito analizo trenutnega stanja k pacientu usmerjene oskrbe v kliničnem okolju ter raziskati, v kolikšni meri so načela k pacientu usmerjene oskrbe, ki jih je oblikoval Picker, integrirana v obravnavo pacientov. Cilji raziskave vključujejo preučitev znanstvene in strokovne literature, ki se osredotoča na koncept k pacientu usmerjene oskrbe, ugotavljanje, kako se Pickerjeva načela upoštevajo v praksi, ter identificiranje, katera načela so v kliničnem okolju upoštevana in katera ne. Poleg tega nameravamo raziskati vzroke za morebitno neupoštevanje teh načel, kar bi lahko razkrilo ovire in izzive, s katerimi se zdravstveni izvajalci srečujejo pri izvajanju k pacientu usmerjene oskrbe. S temi raziskovalnimi cilji želimo prispevati k razumevanju in izboljšanju k pacientu usmerjene oskrbe v praksi ter k razvoju strategij za boljšo implementacijo tega pristopa v zdravstvenih ustanovah.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo zbiranja podatkov s poglobljenimi intervjuji z dvema zdravnikoma, desetimi diplomiranimi medicinskimi sestrami in tremi zdravstvenimi tehniki, zaposlenimi v terciarni zdravstveni ustanovi na različnih internističnih in kirurških oddelkih ter na urgentnem internističnem oddelku. Intervjuji so potekali v vnaprej dogovorjenem prostoru, ki so ga izbrali zdravstveni strokovnjaki sami. Intervjuje smo z dovoljenjem intervjuvancev snemali in jih nato prepisali ter anonimizirali (I/1 do I/15). Prepisi intervjujev so bili večkrat prebrani, nato so sledili kodiranje, izbor in opredelitev pojmov ter postopek definiranja podteme in teme.
Rezultati: Večina intervjuvancev razume k pacientu usmerjeno oskrbo kot pozitiven pristop v zdravstveni obravnavi pacienta, vendar intervjuvanci izpostavljajo ovire, ki jim preprečujejo izvajanje k pacientu usmerjene oskrbe. Kot najpogostejše so izpostavili: pomanjkanje časa, premalo osebja, stres na delovnem mestu, pomanjkanje znanja o k pacientu usmerjeni obravnavi, slabo komunikacijo, izgorelost in utrujenost, kulturo oddelka ali organizacije, nezainteresiranost za spremembe.
Razprava: Glede na pridobljene podatke bi bilo treba zdravstvenim strokovnjakom zagotoviti dodatno izobraževanje, s katerim bi jih opolnomočili za izvajanje k pacientu usmerjene oskrbe. Raziskava tudi poudarja pomen komunikacije in sodelovanja zdravstvenih delavcev v oskrbi, zlasti pri starejših osebah, kjer sta zaupanje in spoštovanje ključnega pomena. Komunikacija, ki temelji na zaupanju, vpliva na izboljšanje splošnega počutja pacientov, hitrost okrevanja, upoštevanje zdravstvenih navodil ter boljšo kakovost življenja.
Ključne besede: pacient, k pacientu usmerjena oskrba, celostna obravnava, načela, klinično okolje
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2025; Ogledov: 596; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,23 MB) |
9. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2Lina Meglič, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen tipa 2 je ena izmed kroničnih bolezni, ki je nenalezljiva in se lahko razvija tudi več let. Pri tem gre za stanje, pri katerem telo ne more uravnavati količine sladkorja v krvi. Večina ljudi s sladkorno boleznijo tipa 2 ima prekomerno telesno težo in velik obseg trebuha, a vseeno ti znaki niso tudi pogoj za sladkorno bolezen tipa 2. Diagnozo postavimo s pomočjo pregleda pacientovih izvidov in ugotavljanjem njegovega zdravstvenega stanja. Zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2 lahko poteka nefarmakološko s spremembo življenjskega sloga ali farmakološko z uporabo predpisane terapije. Ključno vlogo pri zdravljenju sladkorne bolezni ima diplomirana medicinska sestra, ki ima vlogo edukatorke, ki svoje znanje predaja naprej. Celostna oz. holistična obravnava predstavlja celovit model oskrbe. Celostna obravnava je opisana kot vedenje, ki človeka prepozna kot celoto in priznava soodvisnost med njegovimi biološkimi, socialnimi, psihološkimi in duhovnimi vidiki. Namen raziskave je analizirati celostno obravnavo pacienta s sladkorno boleznijo tipa 2.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem načinu raziskovanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili zbrani s tehniko intervjuvanja. Sekundarni podatki so bili pridobljeni s pomočjo pregleda domače in tuje strokovne literature ter spletnih baz.
Rezultati: Intervjuvancem psihična ali fizična podpora družine sploh na področju urejenosti prehrane, prehranjevanja in priprave hrane veliko pomeni. Intervjuvanci redko zaznavajo stres v kombinaciji s sladkorno boleznijo tipa 2. Izobraževanj s področja svoje bolezni se ne udeležujejo prav pogosto. Drugače pa so intervjuvanci s svojimi zdravstvenimi obravnavami zadovoljni. Intervjuvanci zaznavajo kar nekaj akutnih in kroničnih zapletov v življenju s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri zaznavanju težjih področij, ki vplivajo na sposobnost obvladovanja sladkorne bolezni pri intervjuvancih, so težave pri rednem merjenju vrednosti sladkorja v krvi, slaba dostopnost do zdravstvenih storitev, pomanjkanje motivacije za upoštevanje diete, pomanjkanje volje za kuhanje itd.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da intervjuvanci kot dejavnike okolja, ki vplivajo na urejenost njihove bolezni, najpogosteje omenjajo podporo družine, svojcev ali prijateljev na področju prehrane, upoštevanja diete, prisotnosti telesne aktivnosti ali dostopnosti do zdravstvenih storitev. Stresni dogodki in stres vplivajo na razvoj in poslabšanje sladkorne bolezni, vendar bi bilo treba na tem področju opraviti še dodatne raziskave. Izobraževanja, ki so namenjena pacientom za njihovo krepitev samostojnosti in samozavesti pri življenju z boleznijo, imajo velik pomen. Ugotovljeno je bilo, da se intervjuvanci redko udeležujejo takšnih vrst izobraževanj. Drugače pa so pacienti s svojimi obravnavami zadovoljni. Pri soočanju z akutnimi in kroničnimi zapleti so intervjuvanci kar se da uspešni, a se pogosto srečujejo z različnimi zapleti. Paciente poučujemo o nastanku zapletov z namenom pravilnega ukrepanja ob srečanju z njimi. Področja in izzivi, ki pacientom povzročajo največ težav in preglavic, so področja prehrane, telesne aktivnosti in krepljenja zdravja, obvladovanje bolezni v kombinaciji s službo, pravilno jemanje terapije in redno merjenje vrednosti sladkorja v krvi.
Ključne besede: Sladkorna bolezen tipa 2, celostna obravnava, pacient, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 890; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,61 MB) |
10. PSIHIČNA IN FIZIČNA PRIPRAVA PACIENTA S SRČNIM POPUŠČANJEM NA OPERATIVNI POSEGKristina Makovec, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Srčno popuščanje je resno stanje, pri katerem količina krvi, ki jo srce prečrpa na minuto, ne zadošča za zadovoljitev normalnih telesnih potreb po kisiku in hranilih. Cilj perioperativne medicine je zagotoviti najboljšo možno pred-, intra- in pooperativno oskrbo, da bi zadovoljili potrebe pacientov, ki so podvrženi velikemu kirurškemu posegu. Namen raziskave je preučiti znanje zdravstvenih delavcev o srčnem popuščanju, psihični ter fizični pripravi pacienta na operacijo.
Metoda: Za izvedbo raziskave je bila uporabljena kvantitativna metoda dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik. Raziskava je potekala novembra 2023. V raziskavo so bili vključene medicinske sestre Splošne bolnišnice Novo mesto. V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo Microsoft Excel.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da so medicinske sestre dobro seznanjene z diagnozo in s potekom srčnega popuščanja. Zavedajo se, da je delo medicinske seste pri pripravi pacienta na operativni poseg zelo pomembna. Pomembna je tako fizična kot psihična priprava pacienta na operativni poseg, saj je od dobre priprave odvisen tudi izid operativnega posega.
Razprava: Iz raziskave je razvidno, da ima medicinska sestra pomembno vlogo v predoperativni obravnavi pacienta, saj s pacientom preživi veliko časa, vse dokler ta ne zapusti bolnišnice v domačo ali drugo oskrbo. Pri pacientu lahko najhitreje odkrije znake anksioznosti in straha pred operacijo, ki ga lahko s pravilnimi tehnikami uspešno zmanjšata. Prav tako je medicinska sestra pomemben člen fizične priprave pacienta na operacijo.
Ključne besede: Srčno popuščanje, pacient, operativni poseg, fizična priprava, psihična priprava.
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2024; Ogledov: 662; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,74 MB) |
