1. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI SKRBI ZA ZDRAVJE OTROKA IN MATERE V PRVEM LETU ŽIVLJENJAAna Jerant, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Glavni/Izpostavljeni problem je pomanjkanje ustrezne in prilagojene podpore za družine z novorojenčki. Oskrba na domu je individualiziran pristop in se razlikuje od institucionalne oskrbe. Pomanjkanje znanja o dojenju ter težave pri vzpostavljanju dojenja, oskrbi novorojenčkov in preprečevanju zdravstvenih težav so lahko posledica neudeleževanja materinske šole in nezadostnega števila preventivnih obiskov socialno ogroženih družin. Na preventivnih obiskih pogosto ne pokrivajo vseh bistvenih tematik. Na zdravstveno varnost dojenčkov in zaupanje staršev vplivata tudi pomanjkanje usklajenosti
med zdravstvenimi službami in neindividualiziran pristop. Namen raziskave je preučiti vlogo patronažne medicinske sestre pri skrbi za zdravje otroka in matere v prvem letu življenja. Cilji so opredeliti ključne naloge patronažne medicinske sestre pri skrbi za otroka v prvem letu
življenja; preučiti pomen vloge patronažne medicinske sestre pri psihološki podpori materam v prvem letu po porodu; analizirati prispevek patronažnih obiskov k zdravstveni vzgoji staršev o pravilni skrbi za dojenčka; identificirati najpogostejše izzive, s katerimi se srečujejo
patronažne medicinske sestre pri izvajanju svojega dela z otroki; ugotoviti, kako patronažne medicinske sestre podpirajo dojenje in prehrano dojenčka v prvem letu življenja.
Metoda: Uporabljen je bil kvalitativen raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela bodo zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Kot instrument za
zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Vzorec je bil namenski in je vključeval patronažne medicinske sestre, ki imajo več kot tri leta delovnih izkušenj. Raziskava je potekala decembra leta 2024.
Rezultati: Ker z obiski pogosto ni mogoče predati vseh zahtevanih informacij, so patronažne medicinske sestre staršem ponudile svoje osebne telefonske številke, kamor jih lahko kadarkoli pokličejo in jim zaupajo svoje težave. Tako so jim patronažne sestre lažje dostopne. Novi starši se najpogosteje srečujejo s pomanjkanjem informacij in pomoči pri zdravstveni negi. Prav tako so patronažne medicinske sestre poudarile potrebo po strokovni pomoči in sočutni komunikaciji pri reševanju poporodnih vprašanj, zlasti na temo duševnega zdravja mater.
Razprava: V raziskavi je sodelovalo šest patronažnih medicinskih sester. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo patronažne medicinske sestre pomembno vlogo pri skrbi za zdravje otroka in matere v prvem letu življenja, nudijo pomoč pri dojenju, negi novorojenčka in dojenčka ter
spodbujajo zdrav življenjski slog. Delo na domu zahteva prilagojen pristop, saj nikoli ne vedo, kaj jih čaka. Ustvariti morajo dober odnos in zaupanje s starši. Patronažne medicinske sestre pri družinah z večjimi potrebami, vključno z mamami, ki se ukvarjajo s težavami z duševnim zdravjem, ali z nedonošenčki opravljajo več preventivnih obiskov. Poudarile so, da je preventivnih obiskov več kot dovolj, saj imajo z novimi smernicami možnost, da si obiske razporejajo same in lahko težavnim otrokom namenijo več obiskov glede na kriterije ranljivosti. Ti preventivni obiski, ki jih izvajajo, jim omogočajo zgodnje odkrivanje težav. Prav tako imajo ključno vlogo pri dojenju, uvajanju čvrste hrane in samem svetovanju o zdravi
prehrani. Patronažne sestre izvajajo prilagojen pristop, upoštevajo specifične zahteve vsake družine in omogočajo ciljno svetovanje. Da se zagotovi celostna oskrba, je potrebno dobro sodelovanje tako s starši kot tudi s pediatri, psihologom in drugimi zdravstvenimi delavci.
Izvajati je treba presejalne teste za poporodno depresijo, kot je Edinburški vprašalnik, saj se na ta način ponudi ustrezna pomoč materam, ki se borijo s težavami z duševnim zdravjem.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, novorojenček, dojenček, duševno zdravje mater.
Objavljeno v ReVIS: 26.04.2025; Ogledov: 660; Prenosov: 78
 Celotno besedilo (2,20 MB) |
2. Kakovost in varnost obravnave pacienta s kronično rano v patronažnem zdravstvenem varstvuNuša Kozmus, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Kakovost in varnost pri zdravstveni obravnavi pacienta v domačem okolju sta v današnjem času sestavni del dela s pacienti. Kronične rane vse bolj predstavljajo tegobo današnjega časa, ki se je pojavila ob vse večjem staranju prebivalstva. Dolgotrajno celjenje kroničnih ran posega v kakovost posameznikovega življenja. Danes so nam na voljo številni pristopi, materiali in sodobne obloge, ki zahtevajo njihovo dobro poznavanje. Obravnava kronične rane na pacientovem domu predstavlja posebne izzive za patronažne medicinske sestre, saj poteka pod drugačnimi pogoji kot v zdravstvenih ustanovah na primarni, sekundarni in terciarni ravni. V veliki meri je pacient pri oskrbi kronične rane odvisen od storitev s strani patronažne medicinske sestre, samooskrbe in pomoči svojcev. Pri strokovni oskrbi kronične rane je zelo pomembno tudi stalno strokovno sodelovanje med člani zdravstvenega tima.
Metode: Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno in kavzalno – neeksperimentalno metodo dela. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s tehniko anketiranja med patronažnimi medicinskimi sestrami Slovenije. Ankete so bile poslane preko Patronažne sekcije po elektronski pošti do vseh koordinatorjev Patronažnega varstva in nato ostalim patronažnim sestram v lečečem patronažnem varstvu, katerih se je na sodelovanje v anketi odzvalo (201).
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da patronažne medicinske sestre, ki so sodelovale v naši raziskavi pri svojem delu, pri pacientu s kronično rano uporabljajo sodobne obloge za rane. Patronažne medicinske sestre, ko govorimo o sodelovanju z drugimi službami v zdravstvenem sistemu, najpogosteje sodelujejo z ambulanto družinske medicine. Ugotovili smo, da patronažne medicinske sestre ocenjujejo svojo stopnjo strokovnega znanja o pravilni izbiri sodobnih oblog pri celjenju kronične rane kot zelo dobro, na kar ne vplivajo leta delovnih izkušenj v patronažnem zdravstvenem varstvu. Med vsemi oblogami patronažne medicinske sestre, ki so sodelovale v naši raziskavi najpogosteje uporabljajo kontaktne mrežice, medtem ko ocenjujejo, da so alginatne obloge učinkovitejše od teh.
Razprava: Za kakovostno in varno delo v patronažni zdravstveni negi je veliko dejavnikov, ki vplivajo na potek obravnave pacienta s kronično rano. Potrebna je lastna presoja dela, kontinuirano izpopolnjevanje, dobro medsebojno komuniciranje in povezovanje z drugimi strokovnjaki. Sodobne obloge za kronične rane zagotavljajo ustrezne pogoje za učinkovito celjenje kroničnih ran. Z raziskavo smo potrdili, da patronažne medicinske sestre z namenom kakovosti in varnosti obravnave pacienta s kronično rano najpogosteje sodelujejo z ambulanto družinske medicine.
Ključne besede: patronažna medicinska sestra, kronična rana, sodobne obloge za celjenje kronične rane, kakovost in varnost.
Objavljeno v ReVIS: 05.03.2025; Ogledov: 684; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,26 MB) |
3. VLOGA PATRONAŽNE MEDICINSKE SESTRE PRI PREPOZNAVANJU POPORODNE DEPRESIJELea Kolenc, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Poporodna depresija je pri otročnicah najpogostejša duševna motnja. Dejavniki tveganja za nastanek so predhodne duševne motnje, pomanjkanje podpore s stani partnerja ali družine otročnice, slabe socialno-ekonomske razmere, nasilje nad otročnico. Simptomi poporodne depresije so različni, od prekomerne skrbi za novorojenčka do popolnega zavračanja novorojenčka, apatije, jokavosti, občutkov krivde. Zdravljenje je farmakološko ali nefarmakološko. Otročnicam v Sloveniji pripadata dva obiska patronažne medicinske sestre. Namen raziskave je ugotoviti vlogo patronažne medicinske sestre pri prepoznavanju poporodne depresije.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani ter sintetizirani primarni in sekundarni viri. Zbrani podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Sekundarni so bili pridobljeni s pregledom strokovne domače in tuje literature ter spletnih baz.
Rezultati: Intervjuvanke se na svojih terenih srečujejo s poporodno depresijo, vendar ne pogosto. Večina jih meni, da pojav poporodne depresije ni pogost, dve od njih menita, da pojav narašča. V letu 2023 so štiri intervjuvanke obravnavale po en primer poporodne depresije, ena dva primera in ena nobenega. Vse intervjuvanke poznajo in uporabljajo Edinburški vprašalnik poporodne depresije za prepoznavanje poporodne depresije. Kot metodo za prepoznavanje poporodne depresije uporabljajo pogovor z otročnico. Po presoji, da ta potrebuje pomoč, se obrnejo na njenega osebnega zdravnika. Kot način zdravljenja poznajo psihoterapijo in zdravljenje z zdravili. Intervjuvane patronažne medicinske sestre dobro poznajo znake poporodne depresije in dejavnike tveganja za njen nastanek.
Razprava: Ugotovljeno je bilo, da se vzorec intervjuvanih patronažnih medicinskih sester ne srečuje pogosto s poporodno depresijo, vendar bi bilo v smeri pogostosti srečanja patronažnih medicinskih sester s poporodno depresijo potrebno izvesti še dodatne raziskave. Glavni način prepoznavanja poporodne depresije s strani patronažne medicinske sestre je pogovor z otročnico. Pri sumu na poporodno depresijo je kontaktiranje osebnega zdravnika otročnice in ostalih strokovnjakov glavni pristop patronažne medicinske sestre. Patronažne medicinske sestre dobro poznajo znake poporodne depresije, jo znajo prepoznati, dobro poznajo dejavnike tveganja in vedo, katere otročnice so bolj ogrožene za nastanek poporodne depresije.
Ključne besede: poporodna depresija, patronažna medicinska sestra, otročnica, poporodno obdobje.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 977; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,71 MB) |
