Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: Profesionalni deskarji na snegu so zaradi velikih obremenitev pri skokih in doskokih izpostavljeni visokemu tveganju za poškodbe gležnja. Namen diplomskega dela je raziskati najučinkovitejše fizioterapevtske pristope pri obravnavi teh poškodb ter opredeliti kriterije za varno vrnitev v šport. Metode: Uporabljen je bil kvalitativni pristop s pregledom znanstvene in strokovne literature po smernicah PRISMA. Iskanje je bilo izvedeno v podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, PEDro, ProQuest in Google Scholar. Po uporabi vključitvenih in izključitvenih kriterijev je bilo v končno analizo vključenih petnajst raziskav, ki smo jih obdelali z metodama komparacije in sinteze. Rezultati: Rehabilitacija je strukturirana v štiri faze: akutno, subakutno, funkcionalno in pozno fazo vrnitve v šport. V akutni fazi je najučinkovitejša zgodnja funkcionalna obravnava z nadzorovano mobilizacijo, v srednjih fazah proprioceptivni in nevromišični trening, v pozni fazi pa pliometrična in hop-stabilizacijska vadba s športno-specifičnimi nalogami. Pri odločanju o vrnitvi v šport se uporabljajo funkcionalni testi in vprašalnika FAAM in ALR-RSI. V literaturi je opazen primanjkljaj raziskav na populaciji profesionalnih deskarjev. Zaključek: Fizioterapevtska obravnava poškodb gležnja pri profesionalnih deskarjih mora biti strukturirana, fazna in individualizirana. Vrnitev v šport mora temeljiti na kombinaciji funkcionalnih kazalnikov, vprašalnikov in psihološke pripravljenosti. Pomanjkanje raziskav na deskarski populaciji opozarja na potrebo po nadaljnjih kliničnih raziskavah.
Ključne besede: deskanje na snegu, poškodba gležnja, fizioterapija, rehabilitacija, vrnitev v šport
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2026; Ogledov: 143; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,80 MB)

Opis: Uvod: Bolečina v dimljah je pogost pojav pri igralcih nogometa. Zaradi velike količine teka, šprinta, sprememb smeri in brcanja je področje dimelj pri nogometaših zelo obremenjeno. Razlog za tovrstno bolečino je lahko poškodba primikalk kolka, poškodba upogibalk kolka, športna hernija ali pubična bolečina. Najpogostejši razlog pa so primikalke kolka, kjer je pogosteje poškodovana mišica adduktor longus. Pri nogometaših je pomembna preventiva, da se poškodba ne ponovi oziroma pojavi. Namen diplomskega dela je ugotoviti učinkovitost manualne terapije in kinezioterapije pri odpravi dimlejske bolečine in med seboj primerjati metodi zdravljenja. Metode: Izvedli smo sistematični pregled literature. Primerno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah kot so: PubMed, Google Scholar, PEDro in ScienceDirect in izbor primerne literature ponazorili s pomočjo PRISMA diagrama, kjer smo vključili vključitvene in izključitvene kriterije. Po pregledu smo se odločili, da vključimo 8 raziskav, ki so primerne za našo diplomsko nalogo. Rezultati: Rezultati so potrdili učinkovitost kinezioterapije pri odpravi dimeljske bolečine. Kinezioterapija kaže pozitivne rezultate tudi pri preventivi, medtem ko manualna terapija nima trdnih dokazov o njeni učinkovitosti pri odpravi dimeljske bolečine. Za učinkovito se je izkazala kombinacija obeh metod, zaradi pomankanja raziskav pa metodi med seboj ne moremo primerjati. Zaključek: Zaradi pogostosti pojava dimeljske bolečine pri nogometaših je pomembno, da poznamo učinkovite intervencije pri odpravi bolečine. Trenutno je smiselno v proces rehabilitacije vključiti kombinacijo manualne terapije in kinezioterapije ter v preventivne programe vključiti tudi vaje za krepitev primikalk kolka.
Ključne besede: poškodba dimelj, poškodba dimelj pri nogometaših, fizioterapija pri nogometaših s poškodbo dimelj
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2026; Ogledov: 329; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,60 MB)

Opis: Uvod in namen: Poškodbe mišic spadajo med najpogostejše poškodbe mišično-skeletnega sistema. Zelo pogoste so pri športnikih, pojavljajo pa se tudi pri splošni populaciji. Zdravljenje je v večini primerov konzervativno, pri katerem je ključna pravilna fizioterapevtska obravnava. Namen diplomske naloge je pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacientov z poškodbami mišic. Metode: Sistematični pregled literature o učinkovitosti fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacienta z poškodbo mišic s pomočjo elektronskih podatkovnih baz PubMed, PEDro in Cochraine Libraine ter virov iz knjižnice Visokošolskega zavoda Fizioterapevtika. Rezultati: V diplomsko nalogo smo vključili 29 raziskav. Rezultati kažejo, da obstajajo zanesljivi dokazi o učinkovitosti kinezioterapije,krioterapije, TECAR, laserja, elektrostimulacije, udarnih globinskih valov in manualne terapije pri obravnavi pacienta s poškodbo mišice. Uporabnost: Ugotovitve diplomskega dela podpirajo uporabo različnih fizioterapevtskih metod in tehnik pri obravnavi pacienta s poškodbo mišice. Omejitve: Heterogene raziskave in premalo število preiskovancev.
Ključne besede: Poškodba mišice, rehabilitacija, fizioterapija, učinkovitost.
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2026; Ogledov: 484; Prenosov: 7
Celotno besedilo (740,97 KB)

Opis: Glenohumeralni (GH) oziroma ramenski sklep je najbolj gibljiv sklep človeškega telesa. Anatomija sklepa omogoča velik obseg gibanja, vendar hkrati povečuje tveganje za izpah in razvoj nestabilnosti. Ramenski sklep je namreč najpogosteje izpahnjen sklep človeškega telesa, pri čemer sprednji izpah ramenskega sklepa (SIRS) predstavlja večino izpahov. Namen diplomskega dela je ugotoviti vpliv starosti ob prvem travmatskem SIRS na vrsto poškodb anatomskih struktur ter tveganje za ponovni izpah. Preučili smo tudi čas imobilizacije ter priporočeno gibanje med in po imobilizaciji. Metodologija: V teoretičnem delu smo z deskriptivno metodo predstavili dosedanja spoznanja o SIRS. V empiričnem delu smo izvedli retrospektivno kvantitativno študijo. Podatke smo pridobili iz zdravniške dokumentacije Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. Vzorec je zajemal 78 bolnikov, ki so leta 2023 doživeli prvi travmatski SIRS. Rezultati: Poškodbe rotatorne manšete so značilne pri starejših bolnikih (> 40 let). Z vidika kostnih poškodb je bila Hill-Sachs lezija pogostejša med mlajšimi bolniki (≤ 40 let), zlom velikega tuberkla pa med starejšimi (> 40 let). Vpliv starosti na pojavnost ponovnega izpaha nismo ugotovili. Z vidika konzervativne obravnave smo zabeležili, da je imobilizacija v večini primerov trajala 3 tedne ali manj. Med imobilizacijo je bilo indicirano gibanje distalnih sklepov poškodovanega uda, gibanje GH sklepa pa v večini primerov po zaključku imobilizacije. Razprava: Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da ima starost pomemben vpliv na vrsto poškodb pri prvem travmatskem SIRS. Konzervativna obravnava sledi sodobnim smernicam krajše imobilizacije. Indicirano gibanje v zgodnji fazi rehabilitacije je izvedeno znotraj varnega obsega gibanja in položajev, ki ne zmanjšujejo stabilnosti in ne obremenjujejo poškodovanih struktur.
Ključne besede: SIRS, poškodba, nestabilnost, konzervativno zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2026; Ogledov: 613; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,54 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Nogometaši so tekom športnega udejstvovanja izpostavljeni delovanju velikih sil, številnim spremembam smeri in veliki količini teka, zaradi česar prihaja do mišičnega utrujanja, ki nemalokrat vodi v poškodbe. V literaturi se kot rešitev navaja dober preventivni model, ki odpravlja notranje in zunanje dejavnike tveganja za nastanek poškodb. Skladno z omenjenim, se v današnjem času vedno pogosteje uporablja izokinetična dinamometrija. Glede na obstoječe raziskave vpliva mišičnega utrujanja na razvoj maksimalnega mišičnega navora stegenskih mišic ne gre zaznati, zato je namen magistrske naloge usmerjen v ugotavljanje omenjenega. Metode: 85 nogometašev iz prve slovenske članske in mladinske lige je opravilo testiranje maksimalnega mišičnega navora mišic upogibalk in iztegovalk kolena na napravi za izokinetično dinamometrijo. Vsi preiskovanci so bili izpostavljeni intervenciji mišičnega utrujanja, čemur je sledilo ponovno opravljanje testiranja maksimalnega mišičnega navora, tokrat z večjim številom ponovitev. Preiskovanci so izpolnili anketni vprašalnik, vezan na športno aktivnost ter predhodne poškodbe. Sledila je statistična analiza podatkov. Rezultati: Izkazalo se je, da obstaja statistično značilna razlika med maksimalnim mišičnim navorom pred in po izvedenem mišičnem utrujanju. Pri predhodno poškodovanih posameznikih se je izkazalo, da je bila razlika med predhodno poškodovano in nepoškodovano stranjo, pred in po izvedbi testiranja, statistično značilna. To se je izkazalo tudi v primeru razlike spremembe maksimalnega navora mišic upogibalk kolena pri posameznikih s predhodno poškodbo te mišične skupine. Prisotnost predhodne poškodbe stegenskih mišic na spremembo maksimalnega mišičnega navora ter spremembo razmerja navorov ni imelo vpliva. Zaključek: Rezultati dela nakazujejo, da je razumevanje poškodb stegenskih mišic kompleksno, pri čemer ima mišično utrujanje močan vpliv.
Ključne besede: mišično utrujanje, navor, izokinetična dinamometrija, poškodba stegenskih mišic
Objavljeno v ReVIS: 24.02.2026; Ogledov: 513; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,35 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...