1. ZDRAVSTVENA NEGA POLITRAVMATIZIRANEGA PACIENTAMatic Kordež, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Politravmatizirani pacienti predstavljajo enega najzahtevnejših izzivov v zdravstveni negi zaradi kompleksnosti poškodb in potreb po celostni oskrbi. Raziskava je pomembna, ker osvetljuje vlogo medicinskih sester pri obravnavi teh pacientov, pri čemer iz-postavlja pomen strokovnega znanja, učinkovite komunikacije in multidisciplinarnega sodelo-vanja. Namen pregleda literature je bil preučiti aktivnosti zdravstvene nege pri oskrbi politrav-matiziranega pacienta.
Metoda: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s pregledom strokovne in znanstvene litera-ture. Iskalno strategijo smo oblikovali z uporabo ključnih besed, kot so »politravma«, »huda poškodba glave«, »aktivnosti zdravstvene nege«, »negovalne intervencije« ter Boolovega ope-ratorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Sage Journals in Google Scholar ter jo časovno omejili na obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifi-kacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA.
Rezultati: V pregled smo vključili 15 člankov v polnem besedilu, ki so ustrezali izbranim kriteri-jem. Podatke, zbrane v novembru 2024, smo analizirali s tehniko kodiranja in oblikovali vse-binske kategorije, kot so ključne aktivnosti medicinskih sester pri oskrbi politravmatiziranih pa-cientov, kompetence in znanja, potrebna za kakovostno obravnavo, izzivi, s katerimi se medi-cinske sestre soočajo, ter vpliv aktivnosti zdravstvene nege na potek in izid zdravljenja. Takšna kategorizacija je omogočila jasnejšo interpretacijo rezultatov ter vpogled v ključne naloge me-dicinskih sester pri obravnavi politravmatiziranih pacientov.
Razprava: Ugotovitve pregleda literature kažejo, da je obravnava politravmatiziranih pacientov kompleksen proces, ki zahteva multidisciplinarno sodelovanje in visok nivo strokovnega znanja medicinskih sester. Celostna oskrba, ki vključuje tako tehnične kot humanistične vidike zdrav-stvene nege, bistveno pripomore k izboljšanju izida zdravljenja. Razprava poudarja potrebo po kontinuiranem izobraževanju medicinskih sester, ki omogoča boljšo pripravljenost za obvlado-vanje zahtevnih situacij ter zmanjšuje tveganje za zaplete pri pacientih.
Ključne besede: intenzivna medicinska nega, huda poškodba glave, politravma
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2025; Ogledov: 851; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (2,47 MB) |
2. VIDIK ZDRAVSTVENE NEGE STAROSTNIKA PO POŠKODBI GLAVEKlaudija Štefanec, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Starostne spremembe pri starostnikih vodijo do hitrejših poškodb glave, medtem
ko fiziološke spremembe v možganih poslabšajo izide zdravljenja in otežujejo zdravstveno
nego. V nalogi smo opisali izzive zdravstvene nege, preučili najpogostejše negovalne
diagnoze, opredelili ključne življenjske aktivnosti ter raziskali vlogo medicinske sestre pri
vključevanju svojcev v obravnavo starejših po poškodbi glave. Namen raziskave je bil preučiti
različne vidike zdravstvene nege starejših po poškodbi glave.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo
deskriptivne metode. Za empirični del so bili zbrani in analizirani podatki, pridobljeni s tehniko
intervjuvanja z vnaprej pripravljenimi vprašanji. V raziskavo smo vključili šest izvajalcev
zdravstvene nege z delovnimi izkušnjami pri obravnavi starostnikov s poškodbo glave.
Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom strokovne in znanstvene literature domačih in
tujih avtorjev. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah COBISS, PubMed, Google Učenjak in
ScienceDirect.
Rezultati: Izzivi medicinskih sester so prepoznavanje simptomov poškodb glave,
preprečevanje zapletov in padcev, spodbujanje rehabilitacije, prilagajanje oskrbe individualnim
potrebam ter sodelovanje z multidisciplinarnim timom in družinami. Negovalne diagnoze, ki so
prisotne pri starejših s poškodbo glave, so: zmanjšana sposobnost prilagoditve znotraj lobanje,
tveganja za neučinkovito prekrvavitev možganov, aspiracijo, neučinkovit dihalni vzorec,
okužbo in akutno bolečino. Najpogosteje izvajane življenjske aktivnosti so spremljanje vitalnih
funkcij, aplikacija zdravil, pomoč pri osnovnih dejavnostih in preprečevanje zapletov, ki so
prilagojene posamezniku in temeljijo na teoriji Virginie Henderson. Medicinske sestre svojce
informirajo, izobražujejo, jim dajejo čustveno podporo, jih koordinirajo in motivirajo.
Razprava: Medicinske sestre imajo izjemno pomembno vlogo pri oskrbi starostnikov s
poškodbo glave. Svoje delo opravljajo z visoko mero predanosti in strokovnosti, pri čemer se
vsakodnevno srečujejo z različnimi izzivi. Na podlagi celovite ocene potreb posameznika
postavljajo prilagojene negovalne diagnoze, hkrati pa izvajajo vseh 14 temeljnih življenjskih
aktivnosti po modelu Virginie Henderson. Kot ključni povezovalni člen med starostnikom,
njegovimi bližnjimi in multidisciplinarnim timom zagotavljajo celostno obravnavo ter prispevajo
k izboljšanju kakovosti življenja in okrevanju starostnikov.
Ključne besede: Zdravstvena nega, celostna oskrba, poškodba glave, starostnik, svojci.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 1029; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,51 MB) |
3. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA PO POŠKODBI GLAVELaura Fink, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Poškodbe glave so svetovni javnozdravstveni problem in predstavljajo enega glavnih vzrokov trajne invalidnosti in umrljivosti. Preventivni ukrepi, kot so zakonodaja o varnostnih pasovih v avtomobilih, vožnji pod vplivom alkohola ter varnosti pri delu, so prispevali k zmanjšanju števila primerov. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri obravnavi pacientov s poškodbo glave, od začetne oskrbe do odpusta po končani rehabilitaciji. Namen raziskave je preučiti zdravstveno nego pacienta po poškodbi glave.
Metoda: V raziskavo smo vključili šest izvajalcev zdravstvene nege, ki imajo najmanj 1 leto delovnih izkušenj s pacienti po poškodbi glave. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Na podlagi predhodnega pregleda znanstvene in strokovne literature ter podatkovnih baz Cobiss, PubMed in Google Učenjak smo pripravili vprašanja za polstrukturirani intervju. V vseh fazah zbiranja in obdelave podatkov smo upoštevali etična načela raziskovanja. Pridobljene podatke smo analizirali, odgovore intervjuvancev uredili v tabele, podatke pa razvrstili po posameznih kodah in jih interpretirali.
Rezultati: Intervjuvani izvajalci zdravstvene nege se na svojem delovnem mestu srečujejo z različnimi poškodbami glave. Poznajo potencialne zaplete po poškodbi, pravilno ocenjujejo zavest in znajo opredeliti znake povišanega intrakranialnega tlaka. Prav tako so seznanjeni s posledicami, ki jih pusti poškodba glave pri pacientu.
Razprava: Intervjuvanci imajo primerno znanje za oskrbo pacientov po poškodbi glave in pravilno ocenjujejo zavest pri poškodovancu. Kljub temu smo zaznali pri njihovem znanju nekaj pomanjkljivosti, zato menimo, da bi ga bilo treba obnavljati in širiti, kar bi prispevalo k še kakovostnejši zdravstveni negi.
Ključne besede: poškodba glave, GCS, intrakranialni tlak, pacient, izvajalec zdravstvene nege
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 1436; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,26 MB) |
