1. Sistem plač v javnem sektorju : diplomska nalogaJernej Volf, 2019, diplomsko delo Ključne besede: javni sektor, javni uslužbenci, zakon o sistemu plač v javnem sektorju, osnovna plača, plačilni razred, dodatek, plačna lestvica, tarifni razredi, kolektivne pogodbe za javni sektor, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 182; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (906,82 KB) |
2. Avtorsko pravo na področju slovenske kinematografije : diplomsko deloTamara Udovič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava avtorskopravna razmerja v slovenski kinematografiji s posebnim poudarkom na pogodbeni praksi filmskih ustvarjalcev. V teoretičnem delu so predstavljeni zgodovinski razvoj slovenske kinematografije od prvih projekcij leta 1896 do danes, pravni okvir filmske produkcije ter razvoj avtorskopravne zakonodaje od Zakona o zaščiti avtorske pravice iz leta 1929 do veljavnega Zakona o avtorski in sorodnih pravicah. Empirični del temelji na kvalitativni vsebinski analizi enaindvajsetih pogodb režiserjev, scenografov in igralcev iz zbirke Slovenske kinoteke, ki pokrivajo obdobje 1960–1988. Namen raziskave je identificirati vzorce v prenosu avtorskih pravic skozi različna časovna obdobja ter ugotoviti, kako se zakonodajne spremembe odražajo v konkretnih pogodbenih razmerjih. Analiza razkriva postopen razvoj formalizacije pogodbenih razmerij. V šestdesetih letih prenos pravic večinoma ni eksplicitno opredeljen, pogodbe se osredotočajo predvsem na delovne obveznosti in honorarje. V sedemdesetih letih se pojavi jasnejša terminologija prenosa pravic ter sklicevanje na kolektivne pogodbe. V osemdesetih letih pogodbe vsebujejo obsežne sezname prenesenih pravic, vključno s pravicami za še neznane medije, prvič izrecno razlikujejo med materialnimi in moralnimi pravicami ter vsebujejo varovalko, da neprenesene pravice ostanejo ustvarjalcu. Sistematična analiza arhivskih pogodb ponuja vpogled v dejansko prakso prenosa avtorskih pravic v formativnem obdobju slovenske kinematografije kot organizirane produkcijske dejavnosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju zgodovinskega razvoja avtorskopravnih razmerij in predstavljajo osnovo za interpretacijo sodobnih izzivov pri uveljavljanju pravic filmskih ustvarjalcev v digitalni dobi.
Ključne besede: avtorsko pravo, avtorska pravica, slovenska kinematografija, avdiovizualna dela, filmske pogodbe, prenos pravic, filmski ustvarjalci, Slovenska kinoteka
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 252; Prenosov: 6
Celotno besedilo (808,65 KB) |
3. Pravice potrošnikov pri pogodbah na daljavo : magistrsko deloJan Šilc, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil podati celovit in poglobljen pregled pravic potrošnikov pri pogodbah, sklenjenih na daljavo, ter kritično oceniti učinkovitost obstoječih pravnih mehanizmov v vedno bolj zapletenem digitalnem okolju. Na podlagi temeljite analize zakonodajnih okvirov Evropske unije, primerjalne presoje nacionalnih ureditev, pregleda empiričnih raziskav, konkretnih primerov iz prakse ter mednarodnih poročil je bilo ugotovljeno, da jasno definirane, pregledno zapisane in potrošnikom enostavno dostopne pravice bistveno prispevajo k večjemu zaupanju v digitalne transakcije. Naloga potrjuje tri raziskovalne hipoteze: prvo, da zaupanje temelji na transparentnosti ter učinkovitem izvrševanju pravic; drugo, da med državami obstajajo občutne razlike v implementaciji in dejanski učinkovitosti teh pravil; in tretjo, da tehnološki napredek hkrati ustvarja nove priložnosti ter uvaja dodatna tveganja za celovito varstvo potrošnikov. Ključna ugotovitev naloge je, da varstvo potrošnikov presega golo pravno regulacijo ter vključuje tudi tehnološke, etične, psihološke in institucionalne vidike. Za učinkovito zaščito so potrebni usklajeni zakonodajni ukrepi, povečanje digitalne pismenosti prebivalstva, vzpostavitev interdisciplinarnih nadzornih teles ter oblikovanje mednarodno primerljivih kazalnikov uspešnosti. Naloga tako poudarja potrebo po stalnem spremljanju digitalnih politik in oblikovanju celostnih, prožnih rešitev, ki bodo zagotavljale zaupanje, varnost in enakopravnost vseh deležnikov digitalnega gospodarstva.
Ključne besede: pogodbe na daljavo, pravice potrošnikov, varno spletno okolje, mednarodni standardi, nove tehnologije
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 410; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,19 MB) |
4. |
5. Vloga notarja na področju dednega prava : magistrsko deloSilva Božnar, 2025, magistrsko delo Opis: Notariat je v slovenskem pravosodnem sistemu ponovno prisoten od leta 1994, kar
pomeni, da predstavlja pretežno novo institucijo. V okviru magistrskega dela pa smo
kljub temu uspeli dokazati, da je ta institucija učinkovito integrirana v pravni okvir, pri
čemer je skozi leta mogoče zaznati pozitiven trend njenega poslovanja. Družba se
nenehno sooča z različnimi spremembami – družbenimi, gospodarskimi in
tehnološkimi, kar zahteva prilagodljivost institucij, zato ni presenetljivo, da tudi notariat
potrebuje prilagajanje svojih funkcij in pristojnosti spremembam. Bistvo magistrskega
dela je predstaviti vlogo notarja na področju dednega prava. Najprej je opisana funkcija
notariata in notarskega poklica, nato pa se delo osredotoča na opredelitev notarjevih
že obstoječih pristojnosti v okviru dednopravnega področja. Notar ima že danes precej
širok spekter pristojnosti, ki se večinoma izvajajo v preventivnem smislu, torej v obliki
predhodnega urejanja premoženjskih razmerij zapustnika. Notarju kot osebi javnega
zaupanja pripada pristojnost, da v obliki notarskega zapisa sestavi pogodbe z
dednopravnimi posledicami in oporoke, kar prispeva k večji pravni varnosti. Namen
magistrskega dela je spodbuditi razmišljanje o možnosti širjenja pristojnosti notarjev,
saj v večini držav notarji že imajo širšo vlogo na področju dednega prava, kjer veljajo
za glavne akterje tudi v zapuščinskih postopkih. Analizirane so prednosti in slabosti
takšne ureditve ter podrobneje proučene specifičnosti pravnih sistemov Avstrije,
Hrvaške in Madžarske, kjer je takšen pristop uveljavljen že nekaj časa. Magistrsko delo
združuje teoretične in praktične vidike, ki so podprti s statističnimi podatki in sodno
prakso, s čimer ponuja celostno sliko obravnavane tematike.
Ključne besede: notariat, notarska listina, dedno pravo, pogodbe z dednopravnimi posledicami, oporoka, zapuščinski postopek, pristojnosti notarjev, preventivna funkcija, pravna varnost
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 917; Prenosov: 60
Celotno besedilo (825,49 KB) |
6. Pasti nepremičninske posredniške pogodbe : magistrsko deloAnja Jenko, 2025, magistrsko delo Opis: Osrednja tema magistrskega dela so pasti nepremičninske posredniške pogodbe, kjer se osredotočamo na zakonsko podlago, sodno prakso in na delovanje posrednikov v praksi in skozi to iščemo najbolj pomembne pasti, ki vplivajo na delovanje posrednikov. V delu predstavimo pravno ureditev nepremičninskega posredovanja, razvoj Zakona o nepremičninskem posredovanju, opazovane primere nepremičninskega posredovanja v zadnjem letu ter primere zakonske ureditve in prakse na Hrvaškem, v Nemčiji in v Združenih državah Amerike. Predstavimo zahteve za delovanje posrednikov na trgu in postopek pridobitve licence v praksi ter lastne izkušnje pridobitve licence, ki jih povežemo z lastnim mnenjem o možnostih samostojnega opravljanja posredovanja po pridobitvi licence. Podrobno pregledamo tudi zavarovanje odgovornosti posrednikov in nadzor inšpektorata nad delovanjem posrednikov, kot tudi potrebo po vključitvi drugih strokovnjakov v procesu posredovanja nepremičnin. Skozi pregled zakona in sodne prakse izpostavimo glavne pasti posredniške pogodbe, ki se navezujejo na plačilo posrednika kot provizija ali upravičenost do plačila dodatnih stroškov, določbe o upravičenosti do plačila posrednika, ki so motivacija za delovanje posrednika ali naročnika ter zakonske določbe glede obveznosti posrednika in namen teh določb. V magistrskem delu izpostavimo slabe določbe zakona, sodne prakse in delovanja posrednikov na trgu ter na podlagi primerov ureditve posredovanja v tujini podamo predloge za izboljšavo. Ključne možnosti izboljšanja delovanja vidimo v celoviti obravnavi spremembe zakonodaje, povečanem nadzoru posredovanja investitorjev, povečanem nadzoru nad splošnimi pogoji nepremičninskih družb in obveščanju naročnikov in tretjih oseb o pomembni vsebini posredniških pogodb.
Ključne besede: posredniška pogodba, nepremičnine, pravna ureditev, opravljanje dejavnosti, nadzor, pasti posredniške pogodbe, provizija, upravičenost do plačila, zastopanje
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 784; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,36 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. |
