Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: Zdravstvena pismenost zajema znanje, motivacijo in kompetence posameznikov za dostopanje do zdravstvenih informacij, njihovo razumevanje, presojo in uporabo ob vsakodnevnih odločitvah povezanih z zdravjem. V magistrskem delu smo raziskali stopnjo splošne, navigacijske in osnovne digitalne zdravstvene pismenosti pri odraslih prebivalcih Občine Šalovci in pridobljene podatke primerjati s podatki o zdravstveni pismenosti na nacionalni ravni. Metode: V raziskovalnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedli smo presečno raziskavo z metodo osebnega anketiranja z anketarji. V raziskavi so sodelovali odrasli prebivalci Občine Šalovci. Vprašalnik je bil sestavljen iz štirih delov, socialno-demografskih podatkov, splošne zdravstvene pismenosti (zdravstvenega varstva, preprečevanja bolezni, spodbujanja zdravja), navigacijske ter osnovne digitalne zdravstvene pismenosti. Sodelovalo je 422 anketirancev (42 % odzivnost). Rezultati: V raziskavi je sodelovalo več žensk (55,6 %), povprečna starost je znašala 54 let. Večina je bila poročenih (45,3 %) in zaposlenih (47,4 %). Največji delež (52,5 %) je imel srednješolsko izobrazbo. Večina se je opredelila kot pripadniki srednjega (69,2 %) družbenega sloja. Med občani Šalovec je bil delež oseb z omejeno splošno zdravstveno pismenostjo 20,1 %, delež z omejeno navigacijsko zdravstveno pismenostjo pa 59,3 %.Pri osnovni digitalni zdravstveni pismenosti smo ugotovili, da 26,4 % anketirancev nikoli ne uporablja spletnih iskalnikov za iskanje informacij o zdravju. Razprava: Mlajši odrasli prebivalci Občine Šalovci imajo višjo stopnjo splošne zdravstvene pismenosti kot starejši odrasli.. Med odraslimi prebivalci občine je odstotek z omejeno splošno zdravstveno pismenostjo nižji kot med odraslimi prebivalci Slovenije, delež oseb z omejeno navigacijsko zdravstveno pismenostjo pa primerljiv. Osnovna digitalna zdravstvena pismenost odraslih je pri obeh raziskavah primerljiva.
Ključne besede: zdravstvena pismenost, splošna zdravstvena pismenost, navigacijska zdravstvena pismenost, digitalna zdravstvena pismenost, socialno-ekonomski pogoji
Objavljeno v ReVIS: 17.03.2026; Ogledov: 269; Prenosov: 14
Celotno besedilo (5,41 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Teoretična izhodišča: Debelost je eden največjih javnozdravstvenih problemov sodobnega časa. Čedalje več posameznikov v svetu se spopada z njo in z zdravstvenimi stanji, ki jih debelost prinaša. Reševalci v nujni medicinski pomoči so zaradi narave dela še posebej ranljiva skupina. Dolge in nepredvidljive izmene, visoka stopnja stresa, pomanjkanje spanja ter omejen dostop do zdrave prehrane in telesne dejavnosti povečujejo tveganje za razvoj debelosti. Za učinkovito reševanje problema je potreben celosten pristop, ki združuje organizacijske prilagoditve, promocijo zdravja ter podporo zaposlenim. Namen raziskave je bil prepoznati dejavnike tveganja za debelost med reševalci. Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi. Podatke smo zbrali s polstruktuiranimi intervjuji, izvedenimi julija 2025, z namenskim vzorcem 10 reševalcev z najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju nujne medicinske pomoči. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala teme, povezane z delovnimi pogoji, izzivi pri delu, glavnimi nalogami reševalcev, prehranjevalnimi navadami med delovnim časom ter stresom. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so Cobiss, PubMed, Springerlink in Google učenjak. Rezultati: Reševalci so kot ključne dejavnike tveganja za debelost navedli neredne obroke, uživanje hitre hrane, kronično utrujenost, pomanjkanje časa za telesno dejavnost in izpostavljenost stresu. Poleg tega so izpostavili socialne in organizacijske dejavnike, kot so pomanjkanje kadra, dolge izmene in neustrezna podpora delodajalcev. Kot možne rešitve so predlagali zagotovitev toplih obrokov v službi, boljšo organizacijo delovnih izmen, več možnosti za rekreativno vadbo ter izobraževanja o zdravem načinu življenja. Razprava: Ugotavljamo, da izmensko delo, pomanjkanje spanja, stres in omejene možnosti telesne aktivnosti pomembno vplivajo na prehranske navade in telesno težo. Reševalci predlagajo ukrepe, kot so topli in uravnoteženi obroki v delovnem okolju, dostop do telesne aktivnosti in izobraževanje o zdravem življenjskem slogu, kar bi izboljšalo njihovo zdravje, motivacijo in učinkovitost pri delu.
Ključne besede: debelost, reševalci, delovni pogoji, stres, prehranske navade.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2025; Ogledov: 895; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,03 MB)

Opis: Slovenija se spopada s problematiko staranja prebivalstva, ki po uradnih podatkih kaže, da se bo vsako leto delež starejših povečeval vse do leta 2100, ko naj bi bil delež starejših, ki so stari 65 let ali več, kar več kot 32 % prebivalcev Slovenije. Pred leti so glavno problematiko predstavljale čakalne dobe, sedaj je situacija obratna, in sicer prosta mesta v domovih so, vendar primanjkuje kadra, zato nekateri domovi ne morejo sprejemati novih stanovalcev, medtem ko je izbira zasebnih domov bistveno dražja kot javni dom. Različne negativne komentarje o zasebnih domovih lahko zasledimo v medijih, pri čemer trdijo, da bistvene razlike med javnimi in zasebnimi domovi ni, da zasebni domovi služijo le sebi v prid. Zato smo na podlagi raziskovalnega dela raziskali in ugotovili dejansko kakovost bivanja in finančni vidik v javnem in zasebnem domu ter raziskali, da so stanovalci, osebje in družinski člani iz zasebnega doma bolj zadovoljni z bivanjem in oskrbo kot udeleženci raziskave v javnem domu. Zasebni dom starejših občanov je dražji od javnega doma zato, ker javnim domovom nepremičnino za izvajanje dejavnosti zagotovi država, medtem ko si jo morajo zasebni domovi zagotoviti sami, vendar imajo stanovalci enake pravice kot v javnem domu, torej razlik ni. Stanovalci, ki bivajo v javnem domu, bi si želeli bivati v zasebnem, vendar je ključna težava denar oziroma finančno stanje, saj si s pokojnino in s pomočjo družine še vedno tega ne morejo privoščiti. Sodobna družba postaja vse bolj kulturno raznolika. »Državljanov Slovenije manj, tujih državljanov več« je dokaz, da se bodo morali domovi za starejše v sklopu dejavnosti, ki jih izvajajo, udeleževati delavnic glede medkulturnih razlik in medkulturne komunikacije, z učenjem tujih kultur z vidika navad, običajev, prehrane, glasbe itd.
Ključne besede: kakovost bivanja, finance, javni dom, zasebni dom, staranje prebivalstva, boljši pogoji, medkulturnost.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2023; Ogledov: 1881; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: V zadnjem času se povečuje število težav v duševnem zdravju, ki so posledica stresa na delovnem mestu. Naša raziskava je raziskovala povezave med organizacijsko klimo in stresom zaposlenih v izbranem socialnovarstvenem zavodu (SVZ). Raziskava je pokazala, da organizacijska klima in zaznani stres zaposlenih kažeta negativno korelacijo. Statistično značilen vpliv na zaznani stres imata elementa organizacijske klime »vodenje« in »notranji odnosi«, medtem ko se element »razvoj kariere« ni izkazal kot statistično značilen. Na podlagi teh rezultatov je bil pridobljen vpogled v pomembnost organizacijske klime za dobrobit zaposlenih v SVZ. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji, kar je omogočilo zbiranje več numeričnih podatkov hkrati in kasnejšo analizo v programu PSPP. Vzorec je bil priložnostni in je zajemal 203 zaposlene. Ugotovljene so bile razlike v povprečju ocene organizacijske klime med različnimi starostnimi skupinami ter razlike v povprečju zaznavanja stresa med spoloma. Razlik v zaznavanju stresa med različnimi področji dela nam ni uspelo dokazati. Raziskava prispeva k razumevanju povezave med organizacijsko klimo in zaznanim stresom in lahko služi kot osnova za oblikovanje ukrepov za izboljšanje dobrobiti zaposlenih v SVZ. Ugotovitve so pomembne tudi za razumevanje dinamike med organizacijsko klimo ter zaznanim stresom, kar lahko prispeva k izboljšanju delovnih pogojev ter posledično k večji uspešnosti izbrane organizacije.
Ključne besede: organizacijska klima, stres zaposlenih, delovni pogoji, ugodnosti delodajalca, socialnovarstveni zavod – SVZ
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2023; Ogledov: 2007; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,59 MB)

Ključne besede: dobro počutje, delovno mesto, skrb za zdravje, ravnovesje, preprečevanje stresa, delovni pogoji, zaposleni, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 4787; Prenosov: 186
Celotno besedilo (1,17 MB)