Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrsko delo se poglobljeno osredotoča na raziskovanje duševnega zdravja ukrajinskih beguncev v Sloveniji, pri čemer posebej analizira pomen in učinkovitost psihosocialne pomoči, ki jim je namenjena. V kontekstu trenutnih konfliktov in krize v Ukrajini se je število beguncev drastično povečalo, kar je povzročalo širok nabor številnih izzivov, povezanih z njihovim duševnim zdravjem. Namen raziskave je proučiti specifične psihološke in čustvene težave, s katerimi se soočajo ukrajinski begunci. Identificirati želimo ključne dejavnike, ki so povezani z duševnim zdravjem beguncev, in ponuditi priporočila za izboljšanje psihosocialne pomoči. Raziskava je kvalitativne narave in vključuje intervjuje z begunci iz Ukrajine. Rezultati raziskave kažejo, da je duševno zdravje ukrajinskih beguncev ogroženo zaradi travmatičnih izkušenj, izgube doma, ločitve od družine in negotovosti glede prihodnosti. Opazne so tudi težave pri prilagajanju na novo okolje ter občutki izolacije in osamljenosti, ker dodatno ogroža njihovo dobribit. Poleg tega naloga raskriva, da obstaja velika potreba po povečanju dostopnosti psihosocialnih storitev, izboljšanju njihove kakovosti ter prilagajanju programov specifičnim potrebam beguncev. Poleg tega delo poudarja potrebo po usposabljanju strokovnjakov podpornih dejavnosti, ki delajo z begunci, ter razvoj celostnih strategij za obvladovanje travm in stresa. Važen poudarek je na vključevanju beguncev v aktivnosti, ki jim pomagajo oblikovati občutek varnosti, pripadnosti in čustvene stabilnosti. Z določenimi ukrepi in prilagoditvami lahko izboljšamo psihosocialno podporo, zagotovili bi boljšo integracijo beguncev v slovensko družbo ter prispevali k njihovem okrevanju in boljši kakovosti življenja.
Ključne besede: Vojna, begunci, duševno zdravje, travma, psihosocialna pomoč, integracija.
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 113; Prenosov: 3
Celotno besedilo (728,91 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Prvi posredovalci so pomemben del sistema nujne medicinske pomoči v Sloveniji, še posebej v krajih, ki so od najbližje enote nujne medicinske pomoči bolj oddaljeni. Pri bolnikih, ki so življenjsko ogroženi, je hitra pomoč ključna za preživetje. Namen raziskave je analizirati delo prvih posredovalcev. Cilj raziskave je raziskati učinkovitost dela prvih posredovalcev v sistemu nujne medicinske pomoči. Metode: Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja. Primarne podatke smo pridobili z analizo standardiziranih protokolov nujne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Postojna. Analizirali smo naslednje protokole: Sprejem nujnih intervencij, Protokol nujne intervencije in Protokol predbolnišničnega oživljanja. Uporabili smo vse protokole, ki so bili izpolnjeni v obdobju od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2024. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da so na območju Zdravstvenega doma Postojna v obdobju od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2024 med vsemi intervencijami enote nujne medicinske pomoči (n = 5207) prvi posredovalci posredovali v 116 primerih. Največkrat so prvi posredovalci posredovali zaradi bolezenskih stanj (78 %), in sicer v 41 % zaradi nezavesti bolnika in odpovedi dihanja (36 %). V 35 % je bilo oživljanje bolnika tudi zaradi posredovanja prvih posredovalcev uspešno. V 96 % intervencij so prvi posredovalci prispeli na kraj dogodka pred ekipo nujne medicinske pomoči. Povprečen dostopni čas ekipe nujne medicinske pomoči Postojna na kraj je znašal 13 minut, medtem ko se dostopni čas prvih posredovalcev ne beleži. Razprava: Organiziran sistem prvih posredovalcev je ključ do skrajšanja dostopnih časov organizirane oblike pomoči bolnikom, ki lahko nudijo hitro in učinkovito pomoč v nujnih, življenjsko ogrožajočih stanjih. Tak sistem je ključen za preživetje in kasneje kakovostno življenje po odpustu iz bolnišnice. Prvi posredovalci so tisti, ki so lahko že nekaj minut po nastanku dogodka na kraju in nudijo neodložljive ukrepe do prihoda ekip nujne medicinske pomoči. Za delovanje sistema prvih posredovalcev je potreben majhen finančni vložek, ki daje dobre rezultate pri reševanju življenj.
Ključne besede: prvi posredovalci, nujna medicinska pomoč, oživljanje, preživetje, avtomatski eksterni defibrilator.
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2025; Ogledov: 482; Prenosov: 17
Celotno besedilo (714,37 KB)

Opis: Teoretična izhodišča: Demenca je kronična bolezen, ki postopno slabša posameznikove spominske, kognitivne in vedenjske sposobnosti. Zraven obolelih oseb pa bolezen vpliva tudi na svojce obolelih in hkrati celotno družbo. Tako postaja vedno večji družbeno-socialni problem. Zato je zelo pomembno informiranje prebivalstva o prvih znakih, ko lahko na potek bolezni še nekoliko vplivamo, in vrstah pomoči, ki so na voljo. Metoda: V raziskovalnem delu diplomskega dela smo uporabili kvantitativno metodo dela. V raziskavo je bilo vključenih 100 anketiranih, ki so bili slučajnostno zajeti. Za instrument smo uporabili anketni vprašalnik zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo statistično obdelali v programih Microsoft Office Excel in SPSS ter jih grafično in opisno predstavili. Rezultati: Rezultati so pokazali, da si anketiranci želijo preživeti jesen življenja v domačem okolju. Najpogostejša znaka, ki so ju anketiranci označili, sta bili izgubljanje in iskanje stvari ter izguba spomina. Ob prvih znakih bi se najpogosteje obrnili na osebnega zdravnika. Večina pa ne ve, kam bi se obrnila po pomoč, ki bi jo kot svojci potrebovali. Kar 83 % anketirancev bi si želelo več znanja na tem področju. Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da vsi anketiranci poznajo vsaj en znak demence. Prav tako pa jih več kot polovica pozna vsaj eno vrsto pomoči, ki je na voljo osebam z demenco v lokalnem okolju. Slabše je poznavanje pomoči svojcem obolelih oseb, saj 78 % anketiranih pozna samo eno oziroma ne pozna nobene vrste pomoči, ki je na voljo. Kljub temu pa bi si velika večina anketiranih želela pridobiti več znanja na tem področju.
Ključne besede: demenca, oseba z demenco, svojci, pomoč, lokalno okolje
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2025; Ogledov: 434; Prenosov: 5
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Možganska kap je eden najpogostejših vzrokov smrti in invalidnosti pri odraslih, zato sta njena pravočasno prepoznavanje in učinkovito zdravljenje izrednega pomena. Zdravstveni dispečerji so prvi v verigi pomoči, pri svojem delu pa v večini primerov uporabljajo Slovenski indeks za nujno medicinsko pomoč. Pri klicih s sumom na možgansko kap se zdravstveni dispečerji večinoma počutijo samozavestno, a lahko doživljajo tudi večjo ali manjšo mero stresa. Znanje, izkušnje in jasni protokoli pomembno vplivajo na njihovo uspešnost pri delu. Namen diplomske naloge je proučiti vlogo zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. Cilji diplomske naloge so bili ugotoviti, na kakšen način zdravstveni dispečerji prepoznavajo možgansko kap, kaj bi lahko pripomoglo k njihovi večji usposobljenosti za njeno prepoznavanje in kakšne občutke doživljajo ob klicih s sumom na možgansko kap. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature ter lastnih izkušenj. Anketni vprašalnik je vseboval 22 vprašanj, ki so se osredotočala na izkušnje zdravstvenih dispečerjev pri prepoznavanju možganske kapi. V raziskavi je sodelovalo 114 zdravstvenih dispečerjev zaposlenih v dispečerskih centrih v Ljubljani in Mariboru. Podatki so bili analizirani s programom Microsoft Excel in predstavljeni v obliki tabel in grafov. Pri raziskavi so bila upoštevana etična načela, vključno z anonimnostjo in prostovoljnim sodelovanjem anketirancev. Rezultati: Večina anketirancev meni, da za učinkovito prepoznavanje možganske kapi niso nujno potrebne predhodne izkušnje ali znanje, saj jih skoraj polovica verjame, da zadostujejo protokoli in usposabljanje. Kljub temu se je le manjši delež udeležil posebnih usposabljanj, več kot polovica pa si znanje nadgrajuje s strokovnimi članki. Prepoznavanje možganske kapi večina izvaja predvsem na podlagi uradnih protokolov, ne intuicije. Anketiranci kot ključno možnost za izboljšanje navajajo povečanje ozaveščanja javnosti, medtem ko sprememb v samem delu zdravstvenih dispečerjev večinoma ne vidijo kot nujne. Razprava: Zdravstveni dispečerji možgansko kap prepoznavajo predvsem na podlagi značilnih simptomov in s pomočjo protokolov. Za izboljšanje njihove usposobljenosti so ključni sistematično izobraževanje, posodobitev protokolov in večje ozaveščanje javnosti. Čeprav večina zdravstvenih dispečerjev ob teh klicih ne občuti pretiranega stresa, pa visoka odgovornost in zahtevnost situacije pri nekaterih zdravstvenih dispečerjih povzročata psihološki pritisk, kar potrjuje pomen stalnega strokovnega razvoja in podpore.
Ključne besede: Možganska kap, zdravstveni dispečer, nujna medicinska pomoč, komunikacija, klic, simptomi
Objavljeno v ReVIS: 15.06.2025; Ogledov: 431; Prenosov: 14
Celotno besedilo (2,54 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Naravne nesreče povzročajo obsežne fizične in psihološke posledice, ki lahko trajajo še dolgo po samem dogodku. Prizadeti posamezniki in skupnosti se pogosto spoprijemajo z duševnimi stiskami, ki lahko preidejo v duševne motnje, kot so: anksioznost, depresija in posttravmatska stresna motnja, kar poudarja pomen učinkovite psihološke podpore. Z raziskavo, s katero se osvetljuje vloga različnih izvajalcev psihološke pomoči, vključno z zdravstvenimi delavci, psihologi, socialnimi delavci, prostovoljci in drugimi strokovnjaki, ki pomagajo pri okrevanju prizadetih posameznikov, je izražena njena pomembnost. Smoter pregleda različne literature je bil ugotoviti namen psihološke podpore prizadetim v naravnih nesrečah. Metoda: Za pregled strokovne in znanstvene literature smo uporabili deskriptivno metodo dela. Z uporabo ključnih besed smo oblikovali iskalno strategijo, in sicer »psihološka podpora«, »naravne nesreče«, »psihološka prva pomoč«, »izvajalci psihološke podpore«, »psihološka odpornost« in »obvladovanje stresa po nesrečah« ter Boolovega operatorja AND za kombinacijo izrazov. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar in Science Direct, omejili smo jo na časovno obdobje od leta 2013 do 2023. Za identifikacijo in selekcijo virov smo uporabili smernice PRISMA. Rezultati: Izbranim kriterijem je ustrezalo 15 člankov v celem besedilu, ki smo jih vključili v pregled. S tehniko kodiranja smo analizirali podatke zbrane v januarju 2025 in jih oblikovali v vsebinske kategorije, kot so psihološke posledice, psihološke intervencije, mehanizmi spoprijemanja ter digitalne in virtualne rešitve psihološke podpore. S takšno kategorizacijo smo omogočili jasnejšo interpretacijo rezultatov in vpogled v ključne naloge zdravstvenih delavcev pri zagotavljanju psihološke podpore prizadetim. Razprava: S pregledom literature dobimo ugotovitve, da je psihološka podpora bistvena za zmanjšanje dolgoročnih duševnih posledic naravnih nesreč. Učinkovite intervencije vključujejo psihološko prvo pomoč, krizno intervencijo, kognitivno-vedenjsko terapijo, podporne skupine in digitalne rešitve, ki omogočajo dostopnost psihološke pomoči na širši ravni. Pravočasna in ustrezna podpora zmanjšuje tveganje za razvoj posttravmatske stresne motnje, depresije in anksioznosti, hkrati pa izboljšuje psihološko odpornost, socialno povezanost in prilagodljivost prizadetih posameznikov. Zdravstveni delavci igrajo ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju psiholoških posledic nesreč, zagotavljanju ustrezne podpore ter sodelovanju z drugimi izvajalci pomoči, kar pripomore k bolj celostnemu obravnavanju prizadetih posameznikov. Raziskava poudarja tudi pomen usposabljanja in pripravljenosti izvajalcev pomoči, saj lahko s pridobljenimi veščinami učinkoviteje pomagajo tako prizadetim kot tudi sebi pri preprečevanju izgorelosti in sekundarne travmatizacije.
Ključne besede: Psihološka podpora, naravne nesreče, psihološka prva pomoč, izvajalci psihološke podpore, psihološka odpornost, obvladovanje stresa po nesrečah.
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2025; Ogledov: 640; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,76 MB)