1. ZDRAVSTVENA NEGA PACIENTA Z MARFANOVIM SINDROMOM PO OPERACIJI ASCENDENTE AORTELidija Popović, 2026, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Marfanov sindrom je avtosomno dominantna bolezen vezivnega tkiva, pri kateri so najnevarnejši zapleti povezani s progresivno dilatacijo in disekcijo ascendentne aorte. Zdravljenje pogosto vključuje profilaktično ali urgentno kirurško zamenjavo aortnega korena/ascendentne aorte (ohranitvene tehnike zaklopke, Bentall), dolgoročni izidi pa so odvisni od vseživljenjskega spremljanja celotne aorte. Ključni del zdravstvene obravnave je pooperativna zdravstvena nega: nadzor hemodinamike (ciljno znižan arterijski tlak), preprečevanje respiratornih zapletov, skrb za kirurško rano in drenaže, učinkovito lajšanje bolečine, varna mobilizacija ter strukturirano izobraževanje pacienta in družine o zdravilih, omejitvah telesne aktivnosti in prepoznavanju opozorilnih znakov. Pomemben je tudi psihološki vidik, saj pacienti – zlasti mlajši – pogosto doživljajo anksioznost in obremenjenost zaradi kronične narave bolezni in možnih reintervencij. Namen diplomske naloge je predstaviti značilnosti Marfanovega sindroma in opredeliti ključne elemente pooperativne zdravstvene nege pacienta po operaciji ascendentne aorte. Poudarek je na hemodinamskem nadzoru, preprečevanju respiratornih in infekcijskih zapletov, varni mobilizaciji, lajšanju bolečin ter izobraževanju pacienta in njegove družine o zdravilih, omejitvah telesnih aktivnosti in prepoznavanju opozorilnih znakov, ki skupaj pomembno prispevajo k dolgoročni varnosti in kakovosti življenja pacientov.
Metoda: Uporabljen je bil kvalitativni pristop z deskriptivno metodo dela in sistematičnim pregledom znanstvene in strokovne literature. Vključene so bile baze PubMed, ScienceDirect, SpringerLink, CINAHL in Google Učenjak. Merila vključitve: objave 2015–2025, prost dostop do celotnega besedila v slovenskem ali angleškem jeziku in ključne besede »(po)operativna oskrba«, »zdravstvena nega«, »Marfan(ov) sindrom«, »ascendentna aorta«, »kirurško zdravljenje«. Uporabljeni so bili Boolovi operatorji AND/OR. Iskanje in analiza sta bila izvedena septembra 2025. V končno sintezo je bilo iz skupnega nabora zadetkov vključenih 17 enot literature; proces selekcije je prikazan s PRIZMA diagramom.
Rezultati: Analiza izbrane literature kaže, da so najtrdnejši napovedniki varnega izida po operaciji stroga kontrola sistoličnega tlaka in srčne frekvence, dosledno jemanje ß-blokatorja/ARB in redno slikovno spremljanje celotne aorte. Najpogostejši zgodnji zapleti so respiratorni (atelektaze, pljučnica) in krvavitve, pozni pa distalne disekcije/anevrizme, kar zahteva protokolarno spremljanje. Ohranitvene tehnike aortne zaklopke (reimplantacija) dosegajo ugodno dolgoročno funkcijo zaklopke, Bentallova operacija ostaja standard pri določenih indikacijah. Vloga medicinske sestre je ključna pri kontinuiranem nadzoru vitalnih funkcij, interpretaciji subtilnih kliničnih sprememb, aseptični negi rane, varni mobilizaciji, dihalni rehabilitaciji in izobraževanju. Strukturirana zdravstvena vzgoja in psihološka podpora dokazano izboljšujeta adherentnost, zmanjšujeta strah in dvigujeta kakovost življenja.
Razprava: Učinkovita pooperativna obravnava pacienta z Marfanovim sindromom po operaciji ascendentne aorte je izrazito multidisciplinarna, pri čemer je medicinska sestra osrednja koordinatorica varnosti in kontinuitete oskrbe. Natančno spremljanje zgodnjih znakov hemodinamske/respiratorne deterioracije, dosledna analgezija in skrb za rano, skupaj z jasnimi protokoli izobraževanja o življenjskem slogu (aerobna, ne izometrična aktivnost), so temelj zmanjševanja ponovnih zapletov. Kakovost življenja je tesno povezana z zgodnjim prepoznavanjem psiholoških potreb in sistematično podporo.
Ključne besede: Marfanov sindrom, ascendentna aorta, kirurško zdravljenje, pooperativna zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2026; Ogledov: 199; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,47 MB) |
2. Zdravstvena nega pacienta po kirurškem posegu v ustni votliniNelly Primc Janež, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kirurški posegi v ustni votlini obsegajo različne invazivne postopke na zobeh, čeljustih in mehkih tkivih ustne votline. Med najpogostejše spadajo ekstrakcije zob, zdravljenje abscesov, ortognatske operacije, rekonstrukcije po poškodbah, posegi zaradi raka ustne votline ter operacije prirojenih nepravilnosti, kot je razcep ustnice in/ali neba. Namen kirurških posegov je odprava bolezni, deformacij ali funkcionalnih motenj ter izboljšanje zdravja in estetike ustnega področja. Vloga medicinske sestre je pri teh posegih bistvena, saj spremlja pacienta skozi celoten perioperativni proces. Po operaciji je odgovorna za spremljanje stanja pacienta, obvladovanje bolečine, prepoznavanje in ukrepanje ob zapletih, skrb za ustno higieno in prehransko podporo. Namen raziskave je preučiti pooperativno zdravstveno nego pacienta po kirurškem posegu v ustni votlini.
Metodologija: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranim intervjujem. Intervju je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih sedem izvajalcev zdravstvene nege z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke razvrstili v posamezne kode ter jih interpretirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveni delavci najpogosteje srečujejo z abscesi, izklesi zob, poškodbami in operacijami raka ustne votline. Zdravstvena nega po ekstrakciji zoba se razlikuje od nege po zahtevnejših posegov, predvsem v obsegu in trajanju oskrbe. Najpogostejši zapleti so krvavitve, vnetja in abscesi, med pomembnejšimi pa izpostavljajo še otekline in bolečino. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri nadzoru, spodbujanju, izobraževanju in prehranski podpori pacientov. Kot glavne izboljšave intervjuvanci navajajo potrebo po dodatnih izobraževanjih, večjem številu kadra in boljši informiranosti pacientov.
Razprava: Raziskava je pokazala, da so med najpogostejšimi kirurškimi posegi v ustni votlini izklesi zob, predvsem modrostnikov, ter zdravljenje abscesov, medtem ko zahtevnejši posegi, kot so ortognatske operacije, operacije shiz in raka ustne votline, predstavljajo manjši, vendar strokovno zahtevnejši del. Vloga medicinske sestre je bistvena pri spremljanju pacienta, preprečevanju zapletov, nadzoru ustne higiene in zagotavljanju ustrezne prehranske podpore. Najpogostejši zapleti so krvavitve, abscesi, vnetja, bolečina in oteklina, pri onkoloških pacientih pa tudi težave z režnjem in dehiscenca.
Ključne besede: kirurški poseg, ustna votlina, vloga medicinske sestre, zapleti, pooperativna zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 26.12.2025; Ogledov: 425; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,05 MB) |
3. Vloga izvajalcev zdravstvene nege pri spremljanju akutne pooperativne bolečineNejc Smrekar Kovačič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Akutna pooperativna bolečina je bolečina, ki se pojavi kot neposreden rezultat kirurškega posega ali poškodbe tkiva med operacijo. Izvajalci zdravstvene nege so odgovorni za spremljanje akutne pooperativne bolečine. Spremljanje temelji na uporabi lestvic za spremljanje akutne pooperativne bolečine, opazovanje vedenjskih znakov, spremljanje fizioloških parametrov, dokumentiranja in komunikacije v timu ter klinične presoje, ki temelji na podlagi izkušenj, znanja in celostne obravnave pacienta. Namen diplomske naloge je ugotoviti vlogo izvajalcev zdravstvene nege pri spremljanju akutne pooperativne bolečine.
Metoda: Uporabili smo kvalitativen raziskovalen pristop in deskriptivno metodo dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je vključeval izvajalce zdravstvene nege, ki imajo več kot eno leto delovne dobe na področju kirurške zdravstvene nege. V intervju smo vključili sedem izvajalcev zdravstvene nege, od tega dva diplomirana zdravstvenika, dve diplomirani medicinski sestri in dve magistri zdravstvene nege. Raziskava je potekala od januarja do maja 2025.
Rezultati: Intervjuvani izvajalci zdravstvene nege se na svojem delovišču srečujejo z akutno pooperativno bolečino, ki jo prepoznajo na podlagi vedenjskih znakov, sprememb vitalnih funkcij in uporabe lestvic za spremljanje akutne pooperativne bolečine. Spremljanje akutne pooperativne bolečine izvedejo z uporabo numerične ocenjevalne lestvice (NRS), vizualno-analogne lestvice (VAS) in lestvice CPOT (angl. Critical-Care Pain Observation Tool). Spremljanje bolečine se prilagaja glede na pacientovo stanje in njegove individualne potrebe.
Razprava: Raziskava prikazuje, da imajo izvajalci zdravstvene nege osrednjo vlogo pri ocenjevanju in spremljanju akutne pooperativne bolečine, kar je skladno s sodobnimi smernicami in strokovno literaturo. Pristop, ki vključuje kombinacijo farmakoloških in nefarmakoloških intervencij, omogoča boljšo prilagoditev individualnim potrebam pacientov. Ugotovitve potrjujejo pomen celostnega pristopa, ki vključuje natančno spremljanje akutne pooperativne bolečine kot tudi sprotno prilagajanje analgetične terapije.
Ključne besede: akutna pooperativna bolečina, spremljanje bolečine, zdravstvena nega, ocenjevalne lestvice.
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 564; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,25 MB) |
