1. Družinski odnosi in pojav motenj hranjenja med mladostnikiKali Stanišič, 2026, ni določena Opis: Živimo v času, ko se, ujeti med televizijske ideale in življenja na družbenih omrežjih, borimo za dobro samopodobo. Motnje hranjenja predstavljajo velik del življenja številnih mladostnikov. Raziskovalni načrt obravnava temo motenj hranjenja pri mladostnikih. Zanimala nas bo povezava med družinskimi odnosi in pojavnostjo motenj hranjenja pri mladostnikih. Tema je za raziskovanje zanimiva in aktualna predvsem zaradi vpliva družbenega okolja, v katerem živijo današnji mladostniki z motnjami hranjenja, obenem pa raziskuje, kako je okolje, v katerem odraščajo, povezano s tveganjem za nastanek motenj hranjenja. Z uporabo strokovne literature bomo utemeljili posamezna pojmovanja motenj hranjenja. Zanimalo nas bo, kako različni avtorji razumejo predispozicije za nastanek motenj hranjenja pri mladostnikih, katere med njimi so najbolj poznane ter kam motnje hranjenja uvrščamo med duševnimi motnjami. Skušali bomo odgovoriti na vprašanja, kot so: kje so vidne povezave med odnosi v primarni družini in odnosom do hrane, kakšno vlogo ima samopodoba pri pojavnosti motenj hranjenja, iz česa izhaja ter kako se ovire mladostnikov z motnjami hranjenja razlikujejo glede na dinamiko družine, v kateri so odraščali. V kvalitativni raziskovalni paradigmi smo za zbiranje podatkov izbrali strukturirani intervju, saj lahko z njim raziskavo poglobimo, intervjuvanec pa na vprašanja odgovarja širše. Rezultate zato lažje vrednotimo, z odprtimi vprašanji posamezniku omogočimo varen prostor za izražanje ter tudi možnost, da vprašanje preskoči, če nanj ne želi odgovoriti. Cilj raziskovalne naloge je odgovoriti na zastavljena raziskovalna vprašanja, ki skušajo razkriti, kdaj se je posameznik srečal z motnjo, kdaj se je je začel zavedati, kakšno povezavo je imela po njegovem mnenju pri tem njegova družina, kako razume notranjo samopodobo v povezavi z motnjami hranjenja ter kako vidi družino kot gradnika te notranje samopodobe.
Ključne besede: motnje hranjenja, družina, samopodoba, občutki sramu in krivde, kontrola, družinska dinamika, povezava med prehranjevanjem, stradanjem in čustvovanjem, zasvojenost
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2026; Ogledov: 242; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,77 MB) |
2. SKRAJNA DESNIČARSKA RADIKALIZACIJA IN EKSTREMIZEM: RAZISKAVA VZROKOV IN POVEZAV S TRAVMATIČNIMI IZKUŠNJAMIBarbara Primožič, 2023, ni določena Opis: Pričujoče delo predstavlja raziskavo skrajne desničarske radikalizacije, ekstremizma in morebitnih vzrokov, povezanih s travmatičnimi izkušnjami. Namen in cilji dela so ugotoviti, opisati in spoznati povezave radikalizacije, skrajno desne ideologije in travme na različnih nivojih. Želimo prepoznati vzroke za skrajno desničarsko radikalizacijo in ekstremizme in kako je s konceptoma povezana travma. Želimo tudi ugotoviti, ali so skrajne desne radikalne organizacije prisotne v Sloveniji in ali s tem predstavljajo grožnjo varnosti. Metodološki pristop v prvem delu predstavlja kritičen pregled literature po omenjenih področjih, v drugem delu pa s pregledom obsega dosegljive literature v bazi Scopus raziskujemo povezave med preiskovanimi koncepti. Radikalizacijo opredelimo kot proces spreminjanja prepričanj, vrednot in ideologij posameznika ali skupine, ki lahko vodi v nasilje, ter predstavimo njen razvoj skozi čas. Skrajni desničarski ekstremizem zaznamujejo konservativna, nacionalistična in avtoritativna stališča. Med različne skupine skrajnih desničarjev spadajo avtokratsko fašistične, rasistično etnocentrične, populistično avtoritarne in versko fundamentalistične skupine, tako v svetu kot v EU. Izredno pomembno vlogo pri širjenju skrajno desničarskih ideologij predstavljata svetovni splet in sodobne komunikacijske tehnologije, hkrati pa se svetovni splet lahko uporablja tudi za odkrivanje in preprečevanje skrajno desničarskih radikalizmov. Skrajna desnica je prisotna tudi v Sloveniji, njeno delovanje je podobno drugim tovrstnim gibanjem v tem delu Evrope, nekatere bolj radikalne neonacistične frakcije predstavljajo tudi grožnjo nacionalni varnosti. Travmatične izkušnje vplivajo na psihološke vzorce, ki opredeljujejo notranji svet posameznika in lahko s tem sodelujejo pri sprejemanju ekstremističnih skrajno desnih stališč. Močan vpliv imajo PTSM in disociativni mehanizmi, kulturne razlike, izobraževanje in ideologije. Analiza obsega literature v drugem delu potrjuje posredne povezave med travmatičnimi izkušnjami in skrajno desničarsko radikalizacijo, zlasti v zahodnem svetu in Evropi.
Ključne besede: radikalizacija, skrajna desnica, ekstremizem, povezava, travma, ideologije
Objavljeno v ReVIS: 21.10.2023; Ogledov: 2760; Prenosov: 107
Celotno besedilo (1,82 MB) |
3. Konkurenca med ponudniki internetnih storitev v Sloveniji : diplomska nalogaAleksander Grmovšek, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga je osredotočena na tri najpomembnejše ponudnike, ki ponujajo navadne povezave (ADSL) in optično omrežje. To so Telekom Slovenije, AMIS in T-2. Moj namen je ugotoviti, kateri ponudnik je najugodnejši, zato so v nalogi podrobneje analizirani različni paketi. V zadnjem delu diplomske naloge je s pomočjo anketnega vprašalnika opravljena analiza, v kateri uporabnike različnih ponudnikov internetnih storitev sprašujemo o zadovoljstvu s cenami, povezavo, vrsti paketa. Tako pridobimo povratno informacijo uporabnikov internetnih storitev.
Raziskava je pokazala, da je od samega začetka glavni ponudnik internetnih storitev Telekom Slovenije, ki je v državni lasti, sledi mu podjetje T-2 in nato še AMIS. Večina naročnikov si je izbrala določen paket zaradi, po njihovem mnenju, nizke cene za ponujeno število storitev, vendar pa rezultati kažejo, da se 66 odstotkom uporabnikov cene storitev še vedno zdijo previsoke.
Ključne besede: internet, internetni ponudniki, internetne storitve, uporabnik, konkurenca, povezava, naročnik, cena
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2018; Ogledov: 5516; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,42 MB) |
