1. Indijsko-pakistanski konflikt glede Kašmirja v luči mednarodnega prava : magistrsko deloMarko Pegan, 2025, magistrsko delo Opis: magistrskem delu je obravnavan eden izmed najdaljših mednarodnih sporov, konflikt med Indijo in Pakistanom o ozemlju Kašmir. Spor se je začel ob dekolonizaciji Britanske Indije leta 1947 in vse do danes ostaja nerešen kljub številnim poskusom bilateralnega in multilateralnega reševanja. Osrednje raziskovalno vprašanje dela je mednarodnopravni status Kašmirja ter pravne obveznosti obeh drţav in mednarodne skupnosti v zvezi z uresničevanjem pravice do samoodločbe prebivalstva, spoštovanjem načela suverenosti, teritorialne celovitosti in prepovedi uporabe sile. V delu je zato po kratkem zgodovinskem uvodu in predstavitvi dejanskega stanja pozornost namenjena mednarodnopravnemu aspektu Kašmirja, ki zajema obravnavo nekaterih temeljnih mednarodnih hudodelstev, relevantne mednarodne sporazume in sodno prakso, ki so pomembni v navezavi na to problematiko. Med pisanjem dela sem si zastavil tudi tri hipoteze, na katere sem odgovore poiskal z uporabo razlagalnih metod. V sklepnih poglavjih sem iskal smernice za rešitev spora, potrdil ali ovrgel zastavljene hipoteze ter delo zaključil z opredelitvijo do nekaterih temeljnih problemov mednarodnega prava, ki lahko vplivajo na iskanje pravične rešitve. Delo prispeva k boljšemu razumevanju pravnih vidikov konflikta ter omogoča oceno, v kolikšni meri lahko mednarodno pravo še vedno ponudi okvir za njegovo pravično in trajno rešitev.
Ključne besede: Kašmir, Indija, Pakistan, mednarodno pravo, pravica narodov do samoodločbe, agresija, vojni zločini, zločini zoper človečnost
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 555; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (1,26 MB) |
2. Pravica do samoodločbe – od SFRJ do Ukrajine : magistrsko deloTadej Trček, 2023, magistrsko delo Opis: Padec Berlinskega zida in razpad Sovjetske zveze sta spremenila bipolarno ureditev sveta in geopolitično sliko sveta, predvsem Evrope. Te spremembe so skozi razvoj dogodkov, kot je razpad SFR Jugoslavije, pomembno vplivale na mednarodno pravo, predvsem pri uporabi instituta pravice do samoodločbe, ki je z razpadom SFR Jugoslavije dobila nove razsežnosti. V nalogi preučujem in pojasnjujem vlogo mednarodnega prava in njegovih instrumentov, analiziram mednarodno pravne vidike razpada SFR Jugoslavije. Z vojno v Ukrajini, ki se je začela 24. februarja 2022, so nastale nove okoliščine, pri čemer je za razumevanje položaja ponovno pomemben institut pravice do samoodločbe. V magistrski nalogi tako ugotavljam razvoj pravice do samoodločbe, in sicer od njene implementacije v mednarodnem pravu, od povojne ureditve pravice do samoodločbe, uporabe pravice do samoodločbe pri razpadu SFR Jugoslavije, pri čemer obravnavam uporabo pravice v sklopu odcepitev Republike Slovenije, Republike Hrvaške ter republike Bosne in Hercegovine. Nadaljujem z uporabo pravice do samoodločbe pri neodvisnosti Kosova. Na koncu analiziram stanje na Krimu in povezujem uporabo pravice do samoodločbe na način, kot je bil uporabljen v SFR Jugoslaviji z njegovo uporabo pri odcepitvi Krima od Ukrajine. To delo je tako pregled instituta pravice do samoodločbe od nastanka, prek razpada SFR Jugoslavije, secesija Kosova, priključitve Krima in vojne v Ukrajini ter vpliv uporabe tega instituta v novih okoliščinah na mednarodno stabilnost.
Ključne besede: pravica do samoodločbe, Organizacija združenih narodov, odcepitev Kosova, priznanje novonastalih držav, secesija Kosova, Nato, UNMIK, secesija Krima, vojna v Ukrajini
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 3332; Prenosov: 139
Celotno besedilo (863,28 KB) |
3. Pravica do samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravu : diplomsko deloTim Souček, 2018, diplomsko delo Opis: Problem samoodločbe Katalonije v mednarodnem pravu predstavlja aktualno temo, kjer se krešejo tako politična kot pravna mnenja. Na eni strani imamo široko mednarodno pravno prakso uspešnih odcepitev držav v preteklem stoletju, na drugi pa trenutni politični evropski in svetovni vrh, ki jasno izražata stališče, da današnjega katalonskega vprašanja o samoodločbi ne jemljeta preveč resno in svojo podporo večinsko podajata centralni španski oblasti. To predstavlja resen problem pri kakršnem koli poskusu odcepitve Katalonije izpod ustavno določene "unitarne in narodnostno enotne Španije", saj brez mednarodnih stikov, uspešno vodene zunanje politike, sprejetja v mednarodne organizacije in povezave z mednarodnim trgovanjem potencialno nova država - Republika Katalonija nima veliko možnosti za nastanek ali obstanek. Zgodovinsko gledano so Katalonci vedno sami ustvarjali svojo pot in pri tem razvili unikatne narodne običaje, glasbo, jezik, kulturo, arhitekturo in veliko drugega, zato jih, če že ne španska ustava, pa vsaj sociološke študije obravnavajo kot samostojen narod. V diplomskem delu se dotikam zgodovinskega konteksta katalonske regije, z namenom temeljnega razumevanja gibanj za neodvisnost, razvoja pravice narodov do samoodločbe in sorodnih načel ter njihovih interpretacij in umestitev v katalonsko vprašanje. Temeljno vprašanje naloge se torej glasi ali Katalonija izpolnjuje vse pogoje, da sta lahko njena samoodločba ter potencialno odcepitev izpod španski oblasti po mednarodnem pravu veljavna.
Ključne besede: pravica narodov do samoodločbe, Katalonija, Španija, razglasitev samostojnosti, načelo samoodločbe, mednarodno pravo
Objavljeno v ReVIS: 12.03.2019; Ogledov: 6108; Prenosov: 247
Celotno besedilo (477,40 KB) |
4. Predstavitev svetovalnega mnenja Meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ) o neodvisnosti Kosova : diplomsko deloEdi Babić, 2015, diplomsko delo Ključne besede: Meddržavno sodišče v Haagu, svetovalna mnenja, Deklaracija o neodvisnosti Kosova, pravica narodov do samoodločbe, ozemeljska celovitost držav, mednarodno pravo, Varnostni svet OZN, Generalna skupščina OZN
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2017; Ogledov: 6498; Prenosov: 265
Celotno besedilo (878,63 KB) |
