21. Ad hominem v praksi slovenskih sodišč : magistrsko deloKristian Remškar, 2020, magistrsko delo Opis: Ad hominem oziroma argument proti človeku je trditev, uperjena proti razpravnemu nasprotniku, ki zagovarja določeno stališče. Ker naslavljanje osebnostnih lastnosti in drugih osebnih okoliščin praviloma ne predstavlja logično utemeljene ovrţbe trditev razpravnih nasprotnikov, se tovrstni vzorec sklepanja v neformalni logiki uvršča med zmote relevance, katerih skupna lastnost je v tem, da sklep ne izhaja iz premis argumenta. Kljub zmotnosti pa je ad hominem postal zimzelena stalnica v vsakodnevnih medijskih, političnih in navsezadnje tudi sodnih razpravah. Razlog za to gre pripisati dejstvu, da omogoča zavračanje trditev razpravnega nasprotnika z izpodbijanjem njegove verodostojnosti, sklicevanjem na nedoslednosti med njegovimi trditvami in dejanji ter drugim diskreditacijskim poskusom, ki onemogočajo nadaljevanje vsebinske razprave. Kljub temu pa to še ne pomeni, da je sleherna raba ad hominemov zmotna. Obstajajo namreč primeri, kjer osebne okoliščine nedvomno predstavljajo upoštevni dejavnik pri presojanju sprejemljivosti določenih trditev, kot tudi primeri, v katerih zaradi prepletanja kontekstualnih nians ni povsem jasno, ali so osebne okoliščine relevantne ali niso. Namen pričujoče raziskave je proučiti lastnosti ad hominem argumentov, ki vplivajo na prepričljivost in smiselnost njihove rabe v sodnih postopkih. V ta namen so bile opravljene analiza in sinteza ključnih poudarkov iz različnih teoretičnih pristopov k argumentaciji in razlaga relevantnih pravnih norm, izhajajoč iz aktualnih stališč sodne prakse in pravne teorije.
Ključne besede: ad hominem, zmotnost, etotična relevantnost, učinkovitost, pravna dopustnost
Objavljeno v ReVIS: 09.03.2021; Ogledov: 1215; Prenosov: 119
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
22. Živali - pravna ureditev v Sloveniji in Evropski uniji : diplomsko deloSara Valentinčič, 2020, diplomsko delo Opis: Področje zaščite živali je v Sloveniji in Evropski uniji zakonsko urejeno. Še vedno pa se ljudje ne zavedamo, da so živali ljudem podobne, so živa in čuteča bitja, sposobna zaznavanja sveta in so vključena v vse plasti našega življenja. Odnos človeka do živali odražajo štiri načela: dobrobiti živali, pravic živali, trajnostnega razvoja, človek na prvem mestu. Dobrobit živali pomeni dobro formo in dobro počutje. Osnovni kriteriji za dobrobit so: pravica do življenja brez lakote in žeje, pravica do udobja, pravica do življenja brez bolečin, poškodb in bolezni, pravica do normalnega vedenja, pravica do življenja brez strahu in stisk. V Sloveniji in Evropski uniji deluje veliko organizacij in združenj, ki se zavzemajo za pravice živali oziroma njihovo zaščito. Živali varuje tudi zakon. Poudarek pa je tako v Sloveniji kot Evropski uniji na varovanju poskusnih živali. Evropska pravna ureditev postavlja temelje ureditve zaščite živali v nacionalnih pravnih redih. Vivisekcija predstavlja kruta mučenja in trpljenja živali v poskusih, čeprav obstajajo alternativne metode. V letu 2013 je bila predstavljena državljanska pobuda "Stop vivisekciji", ki se je zavzemala za prepoved opravljanja poskusov na živalih. Velik pomen pri zmanjšanju trpljenja živali v poskusih in pri sami zaščiti poskusnih živali ima upoštevanje načela 3R (zamenjava, zmanjšanje, izboljšanje).
Ključne besede: varstvo živali, poskusi na živalih, dobrobit živali, pravna ureditev
Objavljeno v ReVIS: 15.02.2021; Ogledov: 1716; Prenosov: 154
Celotno besedilo (851,67 KB) |
23. |
24. |
25. Primerjalna analiza obtožbe državnega funkcionarja : diplomsko deloDanijela Golob, 2020, diplomsko delo Opis: Z institutom ustavne obtožbe (impeachmenta) je definiran postopek obtožbe najvišjih državnih funkcionarjev zaradi hujše kršitve ustave in zakonov. Z drugimi besedami: to je institut za ugotavljanje njihove kazenske odgovornosti % odgovornosti za posamezna protipravna dejanja % in mehanizem za uresničevanje te odgovornosti, s katerim se ob potrdilni obtožbi kaznuje najvišjega državnega funkcionarja. Za lažje razumevanje smo na začetku diplomske naloge najprej opisali pravno teorijo, ki se ukvarja s problematiko instituta šefa države v različnih skupinah državnih ureditev, in odgovornost posameznih državnih funkcionarjev. Temu sledita zgodovinski pregled instituta in predstavitev razvoja ter kazenske odgovornosti državnih funkcionarjev. Med raziskovanjem smo uporabili deskriptivno metodo, s katero smo opisali ključne pojme, ki so povezani s pravno ureditvijo, in primerjalno metodo, da bi ugotovili podobnosti in razlike med državami glede na to, kako se postopek izvede, ter glede na njegove posledice. V končnem poglavju smo se osredotočili na primere obtožb v različnih državah, ki so nam omogočili potrditev hipoteze. Z diplomsko nalogo smo želeli prikazati pomembnost tega instituta % ki ga imajo nekatere države, tudi Slovenija, zapisanega v ustavi % za prevzemanje odgovornosti ob kršitvi.
Ključne besede: pravna država, politična odgovornost, kazenska odgovornost, sankcije
Objavljeno v ReVIS: 01.12.2020; Ogledov: 1424; Prenosov: 108
Celotno besedilo (650,50 KB) |
26. Impeachment v teoriji in praksi : diplomsko deloŽanet Silič, 2020, diplomsko delo Opis: Impeachment ali zanj uveljavljen izraz ustavna obtožba je ustavni institut, izvirajoč iz srednjeveške Anglije, ki omogoča postopek obtožbe državnih funkcionarjev ob kršitvi ustave in zakonov ter s tem omogoči odstranitev neprimernega kandidata iz svoje visoke in odgovorne državne funkcije. V diplomski nalogi je za širše razumevanje instituta na začetku opisan pojem pravne države, demokracije in delitve oblasti, iz katerih posredno in nujno povezano izhaja impeachment. V nadaljevanju je opisan zgodovinski pregled izvora instituta, njegova vključitev v svetovne ustave ter njihove primerjave, saj se ustavne ureditve instituta med seboj razlikujejo. Te razlike so najbolj opazne v odgovornih subjektih, pristojnih organih za ugotavljanje odgovornosti, postopku in sankcijah, ki obtožene doletijo. Končno poglavje je osredotočeno na primere predsedniških obtožb, ki dajejo odgovor podani hipotezi. Med raziskovanjem smo uporabili deskriptivno metodo zaradi vsebinskega izhajanja iz izbrane strokovne literature, zgodovinsko in primerjalno metodo pri primerjanju državnih ustavnih ureditev. Želimo prikazati posebnost in tudi pomembnost zasenčenega instituta, ki s svojim obstojem pripomore k ohranjanju ravnovesja oblasti in ohranjanju pravne in demokratične države. S podano hipotezo pa smo želeli predstaviti vidik ranljivosti in lahke zlorabe instituta, saj je ta nemalokrat izrabljen kot orodje političnih strank v želji po oblasti in odstranitvi tekmecev. Z diplomsko nalogo želimo izpostaviti pomembnost tega posebnega in starodavnega instituta in opozoriti na izkoriščanja ob njegovi uporabi ter spodbuditi nadaljnje raziskave, saj je področje instituta posebno v državah poznih demokracij še neraziskano.
Ključne besede: ustava, pravna država, sistem zavor in ravnovesij, politično orodje, ustavna obtožba
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2020; Ogledov: 1715; Prenosov: 124
Celotno besedilo (371,26 KB) |
27. Mednarodna sredstva mirnega reševanja mejnih in delimitacijskih sporov : magistrsko deloTomaž Bergant, magistrsko delo Ključne besede: mednarodno pravo, sredstva mirnega reševanja mednarodnih sporov, mednarodni spor, diplomatska sredstva, pravna sredstva, sodno reševanje sporov, arbitraža, pogajanja, mediacija, regionalni organi
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2020; Ogledov: 1805; Prenosov: 78
Celotno besedilo (730,50 KB) |
28. Vloga Beneške komisije pri promociji demokracije skozi pravo : magistrsko deloTina Zorko, 2019, magistrsko delo Opis: Evropsko komisija za demokracijo skozi pravo ali Beneško komisijo je 10. maja 1990 ustanovil odbor ministrov Sveta Evrope. Je posvetovalni organ Sveta Evrope za ustavnopravna vprašanja. Njen temeljni akt je statut. Temeljna delovna področja so demokratičnost institucij in temeljne človekove pravice ter svoboščine; ustavno sodstvo; volitve; referendumi in politične stranke. Trenutno šteje 61 držav članic. Stalni kraj zasedanja so Benetke, medtem ko je sedež sekretariata v Strasbourgu. Komisija se sestaja štirikrat letno na plenarnem zasedanju. Sestavljata jo po en član ter nadomestni član iz vsake države članice in sta imenovana za dobo štirih let. Gre za neodvisne strokovnjake z mednarodnimi izkušnjami pri delovanju v demokratičnih institucijah. Predsedstvo Komisije se izvoli izmed vseh članov za obdobje dveh let. Glavna dejavnost Beneške komisije je priprava mnenj v skladu z njenimi pooblastili na zahtevo države članice, organov Sveta Evrope in mednarodne organizacije. Mnenja niso pravno zavezujoča, vendar predstavljajo določen pravni standard za državo. Mnenja imajo pomemben vpliv na delovanje Evropskega sodišča za človekove pravice, saj to v svojih sodbah pogosto citira mnenja Komisije. Raziskovalne metode, ki sem jih uporabila, so zgodovinska metoda, primerjalna metoda, metoda analize, induktivna metoda in metoda študije primera.
Ključne besede: ustavno sodstvo, pravna država, demokratičnost
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2020; Ogledov: 2463; Prenosov: 252
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
29. Nakupovalno odločanje kupcev nepremičnin z vidika ekonomskih in pravnih medkulturnih razlik : primer Slovenije in ZDASanja Radivojević, 2015, doktorska disertacija Ključne besede: nepremičnine, potencialni kupci, kultura, družina, kupna moč, hipotekarna posojila, lastninska pravica, nakupi, hipoteka, odločanje, recesija, finančna kriza, pravna ureditev, predpisi, Slovenija, Združene države Amerike, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2019; Ogledov: 1983; Prenosov: 142
Celotno besedilo (5,81 MB) |
30. |
