1. Kakovostna obravnava žrtev nasilja pri sprejemu v bolnišnicoŠpela Pogačnik, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Nasilno vedenje je zavestno izvajanje dejanj, ki povzročajo fizično ali psihično škodo, trpljenje ali strah pri drugih osebah (žrtvah). Prepoznavanje nasilnega vedenja zahteva razumevanje, da gre za namerno usmerjena dejanja ali ogrožanje posameznika z namenom povzročitve fizične ali psihične škode, pri čemer se v ospredje postavljajo spremenjeno vedenje, besedne grožnje in neravnovesje moči med vpletenimi.
Metode: Uporabili smo neeksperimentalno kvantitativno metodo anketiranja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga sestavili na podlagi pregleda literature. Vzorec raziskave je bil namenski in je vključeval 113 izvajalcev zdravstvene nege v bolnišničnih okoljih. Podatke smo zbrali s spletno anketo 1KA po metodi snežne kepe. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 23.0, med statističnimi testi smo uporabili t-test in Pearsonov koeficient.
Rezultati: Dejavnika, kot sta spol in stopnja izobrazbe, nista povezana s prepoznavanjem žrtev nasilja pri sprejemu v bolnišnično okolje (p > 0,05). Nasprotno, trdimo lahko, da je višja samoocena usposobljenosti izvajalcev zdravstvene nege povezana z boljšim prepoznavanjem različnih oblik nasilnega vedenja nad žrtvami (p = 0,000). V raziskavi smo dokazali, da ne moremo potrditi povezanosti višje samoocene strokovnih kompetenc z višjo naklonjenostjo do celostnega izvajanja kakovostne oskrbe žrtev nasilja (p > 0,05).
Razprava: V prihodnje je smiselno raziskavo izvesti na vseh ravneh zdravstvenega varstva, pri čemer bi izvedli mešano metodo raziskovanja – s kvalitativnim delom bi potrdili ali ovrgli ugotovitve iz kvantitativnega dela.
Ključne besede: Prepoznavanje, žrtev nasilja, usposobljenost, zdravstvena nega.
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 511; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (3,47 MB) |
2. Psihosocialna obravnava otrok z antisocialnimi tendencami: zgodnje prepoznavanje in intervencijeNina Čeh, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga se osredotoča na psihosocialno obravnavo otrok z antisocialnimi tendencami, pri čemer je poudarek na zgodnjem prepoznavanju in intervencijah. Antisocialne značilnosti, kot so impulzivnost, agresija, manipulativnost in pomanjkanje empatije, se lahko pojavijo že v zgodnjem otroštvu in brez ustrezne obravnave privedejo do nastanka antisocialne osebnostne motnje. Namen naloge je bil razviti primerne smernice, ki lahko strokovnim delavcem, učiteljem in staršem pomagajo pri boljšem prepoznavanju in učinkovitejšem nudenju podpore otrokom z antisocialnimi vedenjskimi značilnostmi. V teoretičnem delu so opisani vedenjski in čustveni vzorci, značilni za antisocialno vedenje, opredeljeni so biološki, psihološki in socialni dejavniki tveganja, predstavljene pa so tudi že obstoječe intervencije in izzivi, s katerimi se strokovnjaki pogosto srečujejo pri delu s tovrstno populacijo otrok. Empirični del temelji na kvalitativni raziskavi, izvedeni z delno strukturiranimi intervjuji z različnimi strokovnjaki (vzgojitelji, psihoterapevti, socialnimi delavci, pedagoškimi delavci), ki se pri svojem delu srečujejo z otroki z antisocialnimi težnjami. Ugotovitve kažejo, da so najpogostejši dejavniki tveganja neugodno družinsko okolje, zlorabe in zanemarjanje ter nevrološke posebnosti. Pri zgodnjem prepoznavanju so pomembni vedenjski znaki, kot so agresivnost, pomanjkanje empatije, kršenje pravil in nezmožnost odzivanja na čustvene dražljaje. Kot uspešne intervencijske metode so se izkazale struktura vsakdana, kognitivno vedenjski pristopi, vključevanje družine in nenehno sodelovanje s strokovnjaki iz različnih institucij. Na podlagi analize intervjujev in strokovne literature so bile oblikovane praktične smernice, ki vključujejo priporočila za zgodnje prepoznavanje, obravnavo, sodelovanje med različnimi institucijami in podporo strokovnim delavcem. Ugotovili smo, da je za uspešno obravnavo otrok z antisocialnimi tendencami ključno celostno delovanje, ki vključuje sistemske spremembe, zgodnjo diagnostiko in nenehno izobraževanje strokovnega kadra. Pomembno pozornost je treba posvetiti tudi preventivnemu delu in zgodnjemu prepoznavanju vedenjskih odklonov, saj to omogoča pravočasne intervencije in s tem zmanjšanje tveganja za razvoj antisocialne osebnostne motnje kasneje v odrasli dobi.
Ključne besede: antisocialnost, psihosocialna obravnava, prepoznavanje, intervencije, otroci
Objavljeno v ReVIS: 26.09.2025; Ogledov: 499; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,37 MB) |
3. Primerjava končne cene mleka na posestvu Poljče in posestvu Bled : diplomska naloga višjega strokovnega izobraževanjaMiha Cestnik, 2015, diplomsko delo Ključne besede: lastna cena mleka, konkurenčnost, organiziranost, Kmetijsko-gozdarska zadruga Sava, z. o. o., prepoznavanje stroškov, analiza stroškov, nadzor stroškov
Objavljeno v ReVIS: 18.03.2020; Ogledov: 4110; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,91 MB) |
4. |
5. Sistem avtentikacije s samodejnim prepoznavanjem obrazov z metodami multivariatne analize : diplomska nalogaDrago Černčec, 2018, diplomsko delo Opis: Informacija in znanje predstavljata pomemben člen razvoja sodobne informacijske družbe, s tem posledično pa pridobivajo tako vlogo kakor vse večji pomen računalniško podprti informacijski sistemi. Zaradi varovanja podatkov in informacij je osnovna naloga vsakega informacijskega sistema zagotavljanje nadzora dostopa do varovanih podatkov in informacij uporabnikom, ki imajo ustrazna pooblastila. Diplomska naloga bo obravnavala tematiko možnosti avtentikacije s samodejnim prepoznavanjem obrazov z metodami multivariatne analize, ob predpostavki, da je obraz na digitalni fotografiji že lokaliziran. Kot metodološki pristop k prepoznavanju obrazov bosta uporabljeni analiza glavnih komponent (PCA) in linearna diskriminantna analiza (LDA). Diplomska naloga bo tudi aplicirala algoritme PCA in LDA z uporabo programskega jezika R ter integracijo le-tega s programskim jezikom Java.
Ključne besede: avtentikacija, biometrija, prepoznavanje obrazov, analiza glavnih komponent, eigenfaces, linearna diskriminantna analiza, fisherfaces
Objavljeno v ReVIS: 30.11.2018; Ogledov: 6305; Prenosov: 170
Celotno besedilo (1,42 MB) |
