1. Uspešnost preventivnih presejalnih programov ZORA, DORA in SVITNina Diklić, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Preventivni zdravstveni programi v Sloveniji so pomemben del javnozdravstvene politike, ki si prizadeva za reševanje različnih zdravstvenih problemov z zgodnjim odkrivanjem, promocijo zdravja in intervencijami v skupnosti. Namen raziskave je preučiti uspešnost delovanja presejalnih preventivnih programov ZORA, DORA in Svit v Sloveniji.
Metoda: V raziskavi smo uporabili kvalitativno metodo dela s tehniko analize dokumentov. Vzorec raziskave je bil namenski, saj smo proučevali letna poročila delovanja preventivnih programov ZORA, DORA in Svit. Pri analizi dokumentov smo proučevali enajst kriterijev uspešnosti delovanja preventivnih programov, med drugim število povabljenih posameznikov, delež sodelujočih, število lokacij testiranja itd.
Rezultati: Ugotovili smo, da je preventivni presejalni program ZORA uspešen, saj je stopnja sodelujočih od vseh vabljenih večja od 70 %. Poleg tega so kazalniki kakovosti vse boljši, redno se nagrajuje delo podpornega okolja, izvajajo se redne izobraževalne aktivnosti za strokovnjake in splošno populacijo. Do podobnih ugotovitev smo prišli tudi pri programu DORA, ki je bolj uspešen od programa Svit. Slednji tudi ne presega 70 % odzivnosti povabljene ciljne populacije. Prednost proučevanih preventivnih presejalnih programov je visoka stopnja sodelovanja, izvajanje izobraževanj iz timskega in multidisciplinarnega dela. Med priložnosti smo opredelili večjo vključenost ambasadorjev, vpeljava SMS obveščanja, mreženje med programi samimi. Slabost nekaterih programov je pomanjkljivo merjenje kazalnikov kakovosti in osnovno podporno okolje. Največja nevarnost, s katerimi se lahko srečajo programi, je slaba odzivnost povabljene populacije.
Razprava: Čeprav program Svit ne dosega 70 % praga, pa vsi programi prispevajo k temu, da se rak v družbi preprečuje, zgodaj odkriva oz. se o njem odprto govori – brez stigme in strahu. Smiselno je, da se na podlagi prepoznanih slabostih in priložnostih izvede kvalitativna raziskava z metodo intervjuvanja, ki bi pri vodjah programa proučila naslavljanje le-teh.
Ključne besede: presejalni program, preventivni program, ZORA, DORA, Svit
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 401; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (2,44 MB) |
2. Evalvacija presejalnih aktivnosti za diabetično retinopatijoRenata Vovk, Marta Kavšek, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: sladkorna bolezen, presejalni program, diabetična retinopatija, zapleti, slikanje očesnega ozadja, krvni sladkor, dejavniki tveganja, inzulin
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 878; Prenosov: 6
Celotno besedilo (443,93 KB) |
3. VLOGA MEDICINSKE SESTRE PRI PRESEJALNEM PROGRAMU DIABETIČNE RETINOPATIJETadeja Cimermančič Žibert, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Sladkorna bolezen je stanje, ki vpliva na krvne žilice po celem telesu, najbolj pa v ledvicah in v očesu. Diabetična retinopatija je kot nevrodegenerativno in vaskularno obolenje najpogostejši kronični zaplet sladkorne bolezni in tudi najpogostejši vzrok slepote med delovno populacijo v razvitem svetu. Vloga medicinske sestre se začne z zdravstvenim vzgojnim delom, saj je pri bolnikih pomembno učenje in pridobivanje znanj o uvajanju inzulinskega zdravljenja ter prepoznavanje simptomov diabetične retinopatije. Ravno z učenjem se bolnika navadi, da je samostojen, hkrati pa se ta nauči zdravega načina življenja. Namen diplomske naloge je ugotoviti, kakšna je vloga medicinske sestre pri presejalnem programu diabetične retinopatije. Eden izmed ciljev je tudi raziskati, katere aktivnosti izvaja medicinska sestra pri presejalnem programu diabetične retinopatije.
Metoda: Pri raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo dela. Tehnika zbiranja podatkov je bila intervjuvanje. Vir podatkov je bil pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov, Cobiss, PubMed, SpringerLink). Vzorec je namenski. Opravili smo intervju s šestimi medicinskimi sestrami, ki so zaposlene na očesnem oddelku in delajo tudi v ambulanti za presejanje diabetične retinopatije. Podatke smo kodirali, rezultate pa smo prikazali v razpravi in zaključku.
Rezultati: Ključna vloga medicinske sestre pri presejanju diabetične retinopatije je, da izvaja psihično in fizično pripravo pacienta na pregled. Pri pacientu opravi oceno vidne ostrine, izpolni vprašalnik in mu nato aplicira midriatične kapljice v oko za razširitev zenice. Vse intervjuvanke so tudi omenile, da opravijo slikanje očesnega ozadja pri pacientu. Štiri intervjuvanke so povedale, da pri pregledu opravljajo tudi zdravstveno vzgojno delo, od tega sta dve poudarili, da je zdravstveno vzgojno delo zelo pomembno. Ena intervjuvanka je navedla, da imajo pomembno vlogo tudi pri sami diagnostiki diabetične retinopatije. Štiri intervjuvanke so izpostavile, da je preventivno ozaveščanje pacientov zelo pomembno.
Razprava: Vloga medicinske sestre pri presejalnem programu diabetične retinopatije je pomembna. Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri fizični in psihični pripravi pacienta na pregled, slikovni diagnostiki očesa in pri vzgojno izobraževalnem procesu. Prav tako delujejo na vseh segmentih zdravljenja in pri preventivi. Pomembno je, da paciente ozaveščajo o urejenem krvnem sladkorju, redni udeležbi na preventivnem presejalnem pregledu enkrat letno, saj le tako lahko spremljajo in pravočasno zdravijo diabetično retinopatijo in preprečujejo zaplete, kot sta delna izguba vida ali celo slepota. Pomembno je tudi, da so medicinske sestre dobro izobražene in informirane o diabetični retinopatiji. Intervjuvanke so s svojo vlogo pri presejalnem programu dobro seznanjene in jo glede na odgovore v intervjuju tudi dobro opravljajo.
Ključne besede: sladkorna bolezen, diabetična retinopatija, presejalni program, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 2463; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,16 MB) |
4. OZAVEŠČENOST PACIENTOV O PRESEJALNIH PROGRAMIH ZA KRONIČNE BOLEZNIJanja Glavan, 2024, ni določena Opis: POVZETEK
Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni so za družbo veliko breme, ki se s staranjem prebivalstva še povečuje. Sem štejemo predvsem bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen, depresijo, demenco, kronično obstruktivno pljučno bolezen, astmo, debelost, raka in funkcionalno manjzmožnost, še zlasti pri starejših. Zelo pomembno je, da že v mladosti z zdravim življenjskim slogom skušamo zmanjšati dejavnike tveganja, ki vplivajo na razvoj kronične nenalezljive bolezni. Najpogostejši dejavniki tveganja, ki pospešujejo razvoj kronične nenalezljive bolezni, so kajenje, nezdravo prehranjevanje, debelost, nezadostna telesna aktivnost, tvegano in škodljivo pitje alkohola, povišan krvni tlak, povišane vrednosti holesterola in krvnega sladkorja v krvi ter stres. Zelo pomembno je ozaveščanje in obveščanje pacientov o presejalnih programih. Z dobrim sodelovanjem in povezovanjem vseh izvajalcev preventive krepimo zdravje lokalnega prebivalstva, vključujemo ranljive skupine in zmanjšujemo neenakosti v zdravju. Namen diplomske naloge je bil raziskati ozaveščenost pacientov o presejalnih programih za kronične bolezni.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Uporabljena je bila deskriptivna raziskovalna metoda. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko anketiranja, pri čemer je bil uporabljen anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan na osnovi pregleda domače strokovne literature. V raziskavo je bilo vključenih 136 naključnih pacientov iz Dolenjske. Pacienti so bili starejši od 30 let, različnega spola in izobrazbe ter so prejeli vabilo na preventivni pregled v referenčno ambulanto in se nanj odzvali oziroma se pregleda kljub vabilu niso udeležili.
Rezultati: Rezultati kažejo, da kar 96 % (131) anketirancev pozna vsaj enega od naštetih presejalnih programov za kronične nenalezljive bolezni, 4 % (5) anketirancev pa ne poznajo nobenega. Najbolj poznana sta programa Dora in Zora, ki ju je prepoznalo 119 (88 %) anketirancev. Ugotavljamo, da so anketiranci ozaveščeni o namenu izvajanja presejalnih programov. Med anketiranci jih je 117 (86 %) odgovorilo, da je namen presejanja predvsem zgodnje odkrivanje oseb z visokim tveganjem za razvoj kronične bolezni; 75 (53 %) jih meni, da je namen preventivnih programov ustrezno ukrepanje, svetovanje za obvladovanje dejavnikov tveganja ter sprememba življenjskega sloga; 52 (38 %) anketirancev meni, da se s presejanjem aktivno spremlja zdravje oseb; 15 (11 %) anketirancev pa meni, da je namen presejanja nadzor nad pacientovim življenjem. Najpogostejši dejavnik tveganja, ki je bil ugotovljen pri pacientih, ki so se odzvali vabilu na preventivni pregled odraslih, je bil povišan holesterol v krvi. Povišane vrednosti so bile ugotovljene pri 29 (48 %) anketirancih. Pri ostalih so bili ugotovljeni še pomanjkanje telesne aktivnosti, zvišan krvni tlak, stres, debelost, neustrezna prehrana, kajenje in povišan krvni sladkor.
Razprava: Ugotavljamo, da je ozaveščenost in izobraženost pacientov o presejalnih programih izrednega pomena, saj so tako pacienti bolj motivirani, da se teh programov udeležujejo. Ključno vlogo pri promociji zdravja in motivaciji pacienta imata izbrani zdravnik in medicinska sestra v ambulanti družinske medicine ter drugi zdravstveni delavci, ki z njima sodelujejo. To so patronažna medicinska sestra, psiholog, kineziolog, dietetičar in drugi, ki sodelujejo pri preventivni obravnavi. Za učinkovito in kakovostno izvajanje obravnave je izredno pomembno sodelovanje celotnega tima. Da bi diplomirana medicinska sestra svoje delo opravljala kakovostno in strokovno, se mora stalno izobraževati in izpopolnjevati.
Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra.
Ključne besede: kronična nenalezljiva bolezen, presejalni program, ozaveščenost, diplomirana medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 22.12.2024; Ogledov: 2292; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,91 MB) |
