1. Okužba s podančicami pri osnovnošolcih : pogostost, prepoznavanje simptomov in preventivni ukrepi starševUrban Hostnik, Luka Krajnc, Jana Kregar, Lovro Šimec, Amina Hozdić, Brin Zalar Schroers, Kristina Arko, Beyzanur Türköz, Mateja Šimec, Nevenka Kregar-Velikonja, 2026, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: podančice, Enterobius vermicularis, preventivni ukrepi, simptomi, starši, javno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2026; Ogledov: 156; Prenosov: 2
 Povezava na datoteko |
2. Vloga medicinske sestre pri pacientu s tuberkulozoTamara Marić, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Tuberkuloza ostaja globalno pomembna nalezljiva bolezen, ki zahteva celovito in interdisciplinarno obravnavo. Medicinska sestra ima ključno vlogo pri diagnostiki, zdravstveni negi, zdravstveni vzgoji, psihosocialni podpori in preprečevanju prenosa okužbe. Namen raziskave je analizirati znanje, prakse in izzive medicinskih sester pri obravnavi pacientov s tuberkulozo v terciarni zdravstveni ustanovi.
Metode: Raziskava temelji na mešanem (kvantitativnem in kvalitativnem) pristopu. Kvantitativni del je vključeval anketiranje medicinskih sester (n = 20) na oddelku za tuberkulozo. Kvalitativni del je obsegal intervjuvanje treh diplomiranih medicinskih sester. Podatki so bili analizirani z uporabo deskriptivne statistike (Microsoft Excel) in tematske analize.
Rezultati: Medicinske sestre so pokazale visoko stopnjo znanja o simptomih (npr. nočno potenje, kašelj), zdravilih in diagnostičnih postopkih pri tuberkulozi. Njihove ključne naloge vključujejo dajanje zdravil, spremljanje stranskih učinkov, zagotavljanje ukrepov za nadzor okužb, izobraževanje pacientov in psihološko podporo. Kot najučinkovitejšo obliko zdravstvene vzgoje so izpostavile osebne pogovore (šola tuberkuloze). Največje izzive predstavljajo strah pred okužbo, komunikacijske ovire s pacienti (jezikovne in kulturne razlike) in občasno pomanjkanje časa. Sodelovanje v interdisciplinarnem timu je ocenjeno kot zelo učinkovito in ključno za kakovostno oskrbo.
Razprava: Ugotovili smo, da so medicinske sestre kompetentne in predane v svoji vlogi, vendar se soočajo s kulturnimi in komunikacijskimi izzivi. Učinkovito timsko delo in kontinuirano izobraževanje sta ključnega pomena za izboljšanje obravnave pacienta s tuberkulozo. Priporočila vključujejo uvedbo kulturnih posrednikov, dodatno psihosocialno podporo za sestre ter razvoj specializiranih usposabljanj in digitalnih gradiv za paciente.
Ključne besede: tuberkuloza, medicinska sestra, zdravstvena nega, interdisciplinarni tim, zdravstvena vzgoja, preventivni ukrepi.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 461; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. Opolnomočenje medicinskih sester v patronažnem varstvu za preprečevanje nasilja v družini : krepitev organizacijske in osebne odličnostiUrška Rupnik, Nežka Kocjančič, Mirko Prosen, Rebeka Lekše, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): Kakšna je vloga patronažnih medicinskih sester pri preprečevanju in obravnavi nasilja v družini? Kako se patronažne medicinske sestre soočajo z različnimi vrstami nasilja v družini pri svojih pacientih? Kako se lahko sodelovanje patronažnih medicinskih sester z drugimi člani zdravstvenega tima in zunanjimi institucijami okrepi za boljše prepoznavanje in obravnavanje nasilja v družini? Namen: Namen raziskave je bil proučiti vlogo medicinske sestre v patronažnem varstvu glede preprečevanja in obravnave nasilja v družini. Metoda: V raziskavi je bila uporabljena kvalitativna metoda. Podatki so bili zbrani na namenskem vzorcu osmih patronažnih medicinskih sester z delno strukturiranim individualnim intervjujem. Prvi del vprašanj je zajemal demografske značilnosti, kot so spol, starost in delovno dobo v patronažnem varstvu. Drugi del vprašanj pa je bil odprtega tipa in se je nanašal na to, kako patronažne medicinske sestre uporabljajo strokovno znanje in izkušnje pri obravnavi primerov nasilja v družini, kakšne pristope uporabljajo in kako sodelujejo z ostalimi člani zdravstvenega tima in ostalimi pristojnimi institucijami. Podatke smo analizirali z metodo analize vsebine. Rezultati: Raziskava je pokazala, da imajo patronažne medicinske sestre ključno vlogo pri zgodnjem prepoznavanju različnih vrst nasilja v družini in pridobivanju zaupanja žrtev. Pomembno je natančno dokumentiranje in prijava nasilja pristojnim institucijam za zaščitno žrtev. Poudarja pa se tudi pomen dodatnih izobraževanj, izboljšanega sodelovanja s pristojnimi institucijami ter zaščite patronažnih medicinskih sester. Organizacija: Raziskava poudarja potrebo po dodatnem izobraževanju patronažnih medicinskih sester za učinkovitejšo prepoznavo in obravnavo nasilja v družini. Prav tako, bi morale organizacije pripraviti enotne protokole in okrepiti medinstitucionalno sodelovanje. Družba: Raziskava vpliva na družbo s poudarkom na socialni odgovornosti in izboljšanju odziva na nasilje v družini. Povečuje ozaveščenost o pomembni vlogi patronažnih medicinskih sester pri prepoznavanju in preprečevanju nasilja v družini. Originalnost: Izpostavlja potrebo po dodatnem izobraževanju in usposabljanju, ter boljšemu sodelovanju s pristojnimi institucijami, kar bi izboljšalo pristop pri reševanju te problematike. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Kot omejitev v raziskavi, lahko izpostavimo, da je le-ta zajemala številčno majhen vzorec sodelujočih. Skozi prebiranje literature smo opazili podobne raziskave na to temo ter protokole za obravnavo nasilja v družini. Kljub temu, se zdi, da je njihova dostopnost in poznavanje med patronažnimi medicinskimi sestrami še vedno omejena. To lahko prispeva k težavam pri prepoznavanju in obravnavanju primerov nasilja v družini in s tem na samo učinkovitost njihovega dela. Smiselno bi bilo nadaljnje raziskave usmeriti v raziskovanje ravni ozaveščenosti in poznavanja že obstoječih virov ter protokolov med patronažnimi medicinskimi sestrami ter preučiti, kako lahko ta znanja bolje vključimo v njihovo prakso.
Ključne besede: družinsko okolje, nasilje, preventivni ukrepi, patronažna medicinska sestra, zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 772; Prenosov: 3
Celotno besedilo (365,01 KB) |
4. Zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomočiBarbara Japelj, 2025, ni določena Opis: Izgorelost je resen problem sodobne družbe, ki nastane zaradi dolgotrajne izpostavljenosti stresu, zlasti na delovnem mestu. Poklici pomoči, kot so strokovnjaki psihosocialne pomoči, so zaradi zahtevnih interakcij s svojimi klienti še posebej dovzetni za izgorelost.
Namen raziskave je preučiti zavedanje pomena preventive pred izgorelostjo pri bodočih strokovnjakih psihosocialne pomoči. To lahko prispeva k večji ozaveščenosti in uporabi učinkovitih strategij za preprečevanje izgorelosti teh strokovnjakov in širše. Posledično se lahko izboljša tudi kakovost psihosocialne pomoči za kliente. Prepoznati želimo tudi morebitne vrzeli v znanju ter nanje opozoriti izobraževalne ustanove, kjer se ti strokovnjaki izobražujejo.
Raziskava je izvedena na vzorcu 7 študentk, ki zaključujejo študijski program Psihosocialna pomoč (VS). Vzorčenje je namensko, uporabljen je praktični vzorec. Podatki so pridobljeni z uporabo polstrukturiranih intervjujev, analizirani pa s kvalitativno vsebinsko analizo.
Rezultati kažejo, da se bodoči strokovnjaki psihosocialne pomoči zavedajo velikega pomena preventive pred izgorelostjo, tematiko prepoznavajo kot ključno, a pogosto spregledano. Preventiva zanje ni le preprečevanje negativnih posledic, temveč tudi poklicna odgovornost, osebna regulacija strokovnjaka in konkretni preventivni ukrepi. Večinoma prepoznavajo na posameznika usmerjene ukrepe. Poudarjajo skrb zase in za medosebne odnose ter strokovno identiteto posameznika kot varovalne dejavnike pred izgorelostjo. Vredno se jim zdi naslavljati nekatere organizacijske dejavnike, kot so pogoji dela, ter individualne dejavnike, kot so osebnostne lastnosti strokovnjaka (npr. perfekcionizem), psihološki vzorci itd. Strokovnjaki hitreje izgorijo tudi, če so bolj čustveno ranljivi ter ob tveganih vedenjskih vzorcih.
Ključne besede: izgorelost, preventiva, psihosocialna pomoč, strokovnjaki psihosocialne pomoči, pomen preventive, preventivni ukrepi, dejavniki izgorelosti
Objavljeno v ReVIS: 24.05.2025; Ogledov: 1364; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,69 MB) |
5. UPOŠTEVANJE EPIDEMIOLOŠKIH PREVENTIVNIH UKREPOV PRED IN MED POTOVANJEM V DRŽAVE TRETJEGA SVETAMiha Fišter, 2024, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Vedno več ljudi potuje. Zaradi napredka potovalne infrastrukture in tehnologije nam je omogočeno potovanje tudi v najbolj oddaljene kraje, tudi v take, kjer zdravje in higiena nista visoko na listi prioritet. Da se izognemo boleznim, ki nas ogrožajo v nam nepoznanem okolju, je dobro, da poznamo ukrepe, kako se pred njimi zaščitimo. Namen raziskave je bil preučiti, v kolikšni meri popotniki upoštevajo epidemiološke ukrepe pred in med potovanjem v države tretjega sveta. Cilj je bil raziskati, kaj je glavni vir informacij popotnikov o preventivnih epidemioloških priporočilih, katere nefarmakološke in farmakološke ukrepe najpogosteje uporabljajo, kateri so razlogi za neupoštevanje priporočil o cepljenju in kemoprofilaksi ter kolikšen delež popotnikov zboli kljub upoštevanju preventivnih priporočil.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativni raziskovalni metodi preučevanja in deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani in analizirani podatki, ki smo jih pridobili z metodo anketiranja. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega orodja 1ka in analizirani z metodami deskriprivne statistike.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da je splet najpogostejši vir informacij popotnikov. Najpogostejši nefarmakološki ukrep popotnikov je umivanje rok z vodo in milom, vendar ga vedno uporablja le slaba polovica anketirancev. Najpogosteje se popotniki cepijo proti hepatitisu A, vsak drugi popotnik pa na potovanjih uporablja tudi probiotike. Med ljudmi še vedno obstaja dvom o smiselnosti cepljenja in varnosti cepiv, saj dobra desetina anketirancev navaja, da ne vidijo smisla v cepljenju, saj lahko zbolijo kljub zaščiti s cepivom, desetino anketirancev pa je strah stranskih učinkov. Kljub upoštevanju epidemioloških preventivnih ukrepov je dobrih 40 % popotnikov na potovanju še vedno zbolelo.
Razprava: Večina popotnikov je sicer dobro opremljena z znanjem o preventivnih epidemioloških ukrepih, vendar jih dosledno upoštevajo v pomembno manjšem številu. Večina popotnikov najprej poišče informacije na spletu, zato je smiselno, da javnozdravstveni zavodi posamezne države skrbijo za točnost in ažurnost teh podatkov. Treba je poudarjati pomen tako farmakoloških kot nefarmakoloških preventivnih ukrepov ter izobraževati popotnike o pravilnem obnašanju in pravilni uporabi zdravil na potovanju, da je zdravje popotnika najbolje zaščiteno.
Ključne besede: tropska medicina, preventivni ukrepi, potovalna ambulanta
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 1624; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,21 MB) |
6. |
7. |
8. |
9. |
