1. |
2. Projektni management prometne infrastrukture : izgradnja protihrupnih ograj na avtocestah v Republiki SlovenijiMetka Celestina Češnovar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo se osredotoča na načine vodenja projektov pri izgradnji avtocestne infrastrukture v RS, pri čemer se dela primerjava s procesi, ki jih opredeljuje knjiga "Project Management Body of Knowledge Guide – Sixth Edition". Kot primer projekta je podan projekt izgradnje protihrupnih ograj, ki se postavljajo na avtocestah v Sloveniji. Glavni cilj je podrobno predstaviti praktično uporabo projektnega managementa na praktičnem primeru ter poudariti ključno vlogo discipline projektnega managementa pri uspešni izvedbi gradbenih projektov v Sloveniji. Raziskava, narejena pri vsebini magistrskega dela, bo preverila hipotezo o vplivu obstoječe zakonodaje na spodbujanje izvajanja infrastrukturnih projektov v skladu z načeli priročnika Project Management Body of Knowledge (PMBOK). S tem ciljem bomo analizirali veljavno zakonodajo, preverili njeno skladnost s standardi PMBOK ter ocenili doslednost in morebitna odstopanja. Metode, uporabljene v raziskavi, vključujejo analizo zakonodaje, primerjavo s standardi PMBOK ter študijo primerov izvedenih infrastrukturnih projektov. Hkrati bomo proučili, ali uporaba omenjenih procesov, zlasti načrtovanje kakovosti, vpliva na izvedbo projekta izgradnje protihrupnih ograj na avtocesti v okviru pričakovanega. Rezultati magistrskega dela potrdijo obe hipotezi in cilji so doseženi. Uporaba projektnega managementa za infrastrukturni projekt poveča učinkovitost na vseh ravneh ter omogoča boljše vodenje projektov, rezultati pa lahko pripomorejo k povečanju pomena implementacije teh procesov na področju izgradnje infrastrukture in odpirajo možnosti za projektni pristop na tem področju. Magistrsko delo lahko služi kot vodič za podobne primere pri izgradnji državne infrastrukture, saj so procesi in zakonodaja podobni in omogočajo izvedbo drugih projektov z nekaterimi prilagoditvami.
Ključne besede: projektni management, prometna infrastruktura, protihrupne ograje, projektno vodenje, tveganja, stroški
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 998; Prenosov: 33
 Celotno besedilo (4,23 MB) |
3. Dejanska raba na prometni infrastrukturi : magistrsko deloVid Eržen, 2022, magistrsko delo Opis: Delo predstavlja evidentiranje dejanske rabe prostora na območju državnih cest v Sloveniji. Zasnovano je kot celovit pregled pojma dejanske rabe prometne infrastrukture s poudarkom na projektu inicialnega evidentiranja dejanske rabe na območju državnih cest, tj. glavnih, regionalnih in turističnih cest, brez avtocest in
hitrih cest. Z letom 2000 in kasneje z vstopom v Evropsko unijo je država začela posodabljati prostorske evidence, beležili so se podrobni podatki zemljiškega katastra, med katere spada dejanska raba. Slednja je že bila evidentirana na območjih vodnih, kmetijskih in gozdnih zemljiščih, z letom 2019 pa je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo začela s projektom evidentiranja dejanske rabe prometne infrastrukture, ki združuje državno in občinsko cestno ter železniško infrastrukturo. V magistrskem delu z analitično metodo analiziramo obstoječe stanje
nepremičninskih evidenc pod državnimi cestami, s primerjalno metodo pa primerjamo rešitve izbranih tujih držav s slovenskim modelom. Z induktivno metodo so predstavljena glavna dejstva o slovenskem katastrskem sistemu. S statistično metodo so predstavljeni dejanski rezultati evidentiranja dejanske rabe državnih cest. Sintezna metoda spoznanja združuje v celovit pregled in podaja zaključke.Magistrsko delo raziskuje dve hipotezi, prva se nanaša na ustreznost začetnega stanja zemljiškega katastra za evidentiranje dejanske rabe prometne infrastrukture državnih cest. Izpostavlja vprašanje kakovosti evidentiranja dejanske rabe državnih cest v povezavi z deležem zemljiškokatastrskega načrta na parcelah pod državnimi cestami. Rezultat analize prikaže stanje zemljiškega katastra pod parcelami državnih cest na izbranih območjih in potrjuje potrebo po lokacijski izboljšavi katastra. Druga hipoteza se nanaša na raziskavo neusklajenosti dejanskega stanja infrastrukture v
naravi in stanja v državni evidenci zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Preverjeni so bili rezultati zajema in območja neusklajenosti dejanskega stanja cest in prostorskih evidenc, prvenstveno zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture. Rezultat zajema pripravljene predloge za boljšo
usklajenost podatkov, katerim skupna je direktna sprememba dejanske rabe ob posegih v prostor glede na novo in aktualno stanje prostora. Magistrsko delo je prva tovrstna predstavitev dejanske rabe prometne infrastrukture in se aktualno navezuje na intenzivne postopke sprememb državnih prostorskih evidenc skladno z novim Zakonom o katastru nepremičnin, katerega del predstavljajo podatki dejanske rabe
Ključne besede: dejanska raba, ceste, državno cestno omrežje, kataster nepremičnin, prometna infrastruktura
Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 1769; Prenosov: 47
Celotno besedilo (7,34 MB) |
