Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: Diplomsko delo obravnava čustveno doživljanje posameznikov ob diagnozi rakavega obolenja in med samim potekom bolezni. Rak predstavlja eno najtežjih kroničnih bolezni sodobnega časa, ki ne vpliva zgolj na telesno, temveč tudi na psihično stanje bolnikov. Diagnoza pogosto povzroči šok, strah in negotovost ter pomeni pomemben mejnik v posameznikovem življenju, kar zahteva celostno obravnavo – tako medicinsko kot psihosocialno. Metodologija: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi zbiranja podatkov z uporabo anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen bolnikom z različnimi vrstami rakavih obolenj. Analizirani so bili demografski podatki, prvi odzivi na diagnozo, izražanje čustev, strategije spoprijemanja ter pomen podpore okolice in zdravstvenih delavcev. Zbrani podatki so bili statistično obdelani in predstavljeni s pomočjo grafov. Rezultati: V empiričnem delu je sodelovalo 67 oseb, ki so kadarkoli v življenju zbolele za rakavim obolenjem. Raziskava je pokazala, da so anketirani ob prejemu diagnoze najpogosteje doživeli šok, ki so mu sledila močna čustva, kot so žalost, strah, nemoč, zmedenost in potrtost. Ugotovljeno je bilo, da se čustva skozi obdobje zdravljenja spreminjajo – intenzivna so na začetku bolezni, nato upadajo, vendar se pogosto znova okrepijo ob koncu zdravljenja, zlasti zaradi strahu pred ponovitvijo bolezni. Razprava: Rezultati kažejo, da je čustvena stiska pri obolelih za rakom pogosta in dolgotrajna, pogosto pa se krepi v ključnih fazah zdravljenja. Podpora bližnjih in medicinskega osebja igra pomembno vlogo pri lajšanju čustvene bolečine in soočanju z boleznijo. Prav tako imajo pomembno vlogo osebni cilji, ohranjanje rutine in psihološka podpora. Na osnovi ugotovitev diplomsko delo poudarja pomen psihoonkološke obravnave in čustvene opore kot ključne sestavine celostnega zdravljenja raka.
Ključne besede: rakava obolenja, psihoonkologija, rak, doživljanje čustev
Objavljeno v ReVIS: 02.04.2026; Ogledov: 192; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Izhodišča: Rak je kompleksna bolezen, ki pomembno vpliva na fizično, psihološko in socialno življenje posameznika. Eden izmed pogosto spregledanih vidikov življenja bolnikov z rakom je spolnost. Spolnost je osnovna človekova potreba, ki pomembno prispeva h kakovosti življenja, samopodobi, partnerski povezanosti in psihološkemu ravnovesju. Namen diplomske naloge je raziskati, kako bolezen rak vpliva na spolnost, ter predstaviti glavne fiziološke in psihološke spremembe, ki jih prinašata bolezen in zdravljenje. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku: rak, spolnost, psihološki vplivi, fiziološki vplivi, kakovost življenja. Za iskanje virov smo uporabili mednarodne podatkovne baze: PubMed, APA PsycNet, Google Scholar in COBISS. Z diagramom PRIZMA smo prikazali proces izločevanja zadetkov. Delo temelji na pregledu domače in tuje literature, objavljene med letoma 2014 in 2024. Pri vsebinski analizi smo uporabili tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij. Rezultati: Pri iskanju v bazah smo identificirali skupno 309 zadetkov. S selekcijo po vključitvenih kriterijih smo izločili podvojene zapise, nerelevantne teme, vsebine brez polnega besedila in nerecenzirane prispevke. Za končno analizo smo izbrali 12 najrelevantnejših strokovnih člankov. Vključili smo znanstvene in strokovne članke, objavljene od leta 2014 do leta 2024, ki so bili prosto dostopni na spletu v obsegu celotnega besedila. Z izvedbo kvalitativne vsebinske analize smo iz člankov izluščili 22 vsebinskih kod, ki smo jih združili v 5 kategorij. V pregled smo vključili 5 sistematičnih pregledov literature, 1 posamično presečno študijo, 2 posamični poglobljeni kvalitativni študiji in 4 mnenja strokovnjakov. Razprava: Zdravljenje raka pogosto povzroča različne spolne motnje, kot so zmanjšan libido, erektilne težave, vaginalna suhost in bolečina pri spolnosti. Raziskave so potrdile, da medicinske sestre pomembno prispevajo k prepoznavanju teh težav, iniciranju pogovora in podpori bolnikom. Hkrati so se pokazale izrazite komunikacijske ovire, med katerimi izstopajo pomanjkanje znanja, zadrega, časovne omejitve in kulturne razlike. Na podlagi pregleda literature ugotavljamo, da je obravnava spolnosti bolnikov z rakom še vedno pomanjkljivo vključena v klinično prakso, predvsem zaradi pomanjkanja samozavesti in znanja medicinskih sester. Ugotovitve kažejo tudi na potrebo po bolj sistematičnem pristopu, vključevanju partnerjev in izboljšanju organizacijskih pogojev, kar bi pomembno prispevalo k boljši kakovosti življenja bolnikov.
Ključne besede: rak, spolnost, psihološki vplivi, fiziološki vplivi, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 309; Prenosov: 17
Celotno besedilo (886,68 KB)

Opis: Teoretična izhodišča:. Prehabilitacija je proces v kontinuumu oskrbe raka, ki poteka med diagnozo raka in začetkom akutnega zdravljenja ter vključuje telesne in psihološke ocene. Namen diplomskega dela je raziskati, ugotoviti in predstaviti metode in tehnike, s katerimi fizioterapevt sodeluje v procesu prehabilitacije pri kolonorektalnem raku in njihovo učinkovitost na bolnikovo funkcionalno stanje. Metode: Na podlagi pregleda literature smo iz osmih člankov izvedli vsebinsko analizo spoznanj avtorjev. Članke smo iskali v internetnih podatkovnih bazah: Google Učenjak, PEDro in Pubmed, s ključnimi besedami in besednimi zvezami: »prehabilitation«, »phisyotherapy«, »exercise«, »colonorectal cancer«, »pre-operative«, ki so bili objavljeni v časovnem obdobju med letoma 2012 in 2023. Kakovost člankov smo določili s pomočjo ocenjevalne lestvice »PEDro«. Rezultati: Od 42 primernih člankov, smo jih za končno analizo izbrali 8. Te smo razvrstili glede na njihove glavne značilnosti – leto nastanka, vrsta študije, namen in vzorec ter ključna spoznanja avtorjev. Ker nas je zanimalo na kakšen način so v izbranih študijah fizioterapevti sodelovali v procesu prehabilitacije in ali so izbrane metode in tehnike bile učinkovite, smo študije nadaljnjo razvrstili še glede na: čas trajanja intervencije, frekvenco intervencije, natančen opis intervencije, merjene spremenljivke in rezultate merjenih spremenljivk. Razprava: Rezultati so pokazali, da s telesno aktivnostjo, ki jo izvajamo pred pričakovano operacijo, torej s prehabilitacijo, lahko vplivamo na funkcionalni status oziroma fizično delovanje pacienta, v smislu njegove telesne pripravljenosti in zmogljivosti, ter jo tudi izboljšamo. Edina metoda, s katero so fizioterapevti sodelovali v procesu prehabilitacije je bila kinezioterapija.
Ključne besede: prehabilitacija, rak debelega črevesa, fizioterapija, vadba, kolonorektalni rak
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 753; Prenosov: 21
Celotno besedilo (2,29 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Ustrezna prehrana ima pomembno vlogo pri okrevanju onkoloških bolnikov, saj vpliva na celjenje rane, imunski sistem, toleranco zdravljenja in tudi na splošno kakovost življenja. Po operaciji se onkološki bolniki pogosto soočajo z izgubo apetita, intoleranco na določeno hrano, slabostjo, bruhanjem ter drugimi prebavnimi težavami. Pri prehranski podpori bolnikov ima pomembno nalogo tudi medicinska sestra, ki s svojim znanjem, svetovanjem in opazovanjem pripomore k izboljšanju prehranskega statusa in splošnega počutja bolnika. Namen diplomske naloge je preučiti spremembe prehrane onkoloških bolnikov po operaciji debelega črevesa in opredeliti vlogo medicinske sestre pri prehranski podpori bolnikov. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je zajemal onkološke bolnike po operaciji debelega črevesa. V intervju smo vključili šest onkoloških bolnikov. Raziskava je potekala v aprilu in maju 2025. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest onkoloških bolnikov po operaciji debelega črevesa. Večina intervjuvancev je pred operacijo sledila manj uravnoteženim prehranskim vzorcem, s čezmernim uživanjem mesa in mesnih izdelkov ter nezadostnim vnosom sadja in zelenjave. Po operaciji je večina intervjuvancev spremenila stare prehranske navade. Prešli so na lažjo, manj mastno in bolj uravnoteženo prehrano, spremenili so tudi pogostost dnevnih obrokov. Nadalje je bilo ugotovljeno, da nekateri posamezniki po operaciji uživajo prehranske dodatke, kot so vitamini in minerali. Najpogostejše težave po operaciji so bile izguba apetita, bolečina, napenjanje in prebavne motnje. Medicinske sestre so po mnenju intervjuvancev imele pomembno vlogo pri prehranski podpori. Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da operacija bistveno vpliva na spremembo prehranskih navad onkoloških bolnikov. Intervjuvanci se po operaciji zavedajo pomena zdrave, uravnotežene prehrane za uspešno okrevanje. Prehranske spremembe so bile v veliki meri usmerjene v lažjo oziroma lažje prebavljivo hrano, ob tem pa so se pojavljale nekatere omejitve zaradi intolerance na posamezna živila. Čeprav so bile po operaciji prisotne težave, so se intervjuvanci trudili po najboljših močeh upoštevati dieto, predlagano s strani zdravstvenega osebja. Prav tako so imele medicinske sestre pomembno vlogo pri prehranski podpori, še posebej v pooperativnem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da je redno prehransko svetovanje s strani zdravstvenega osebja ključno za uspešno prilagoditev prehrane in pomembno vpliva na izboljšanje kakovosti življenja po operaciji. Raziskava se tako ujema z ugotovitvami iz obstoječe literature, ki poudarja pomen individualnega pristopa in strokovno podporo v prehranski obravnavi onkološkega bolnika po operaciji.
Ključne besede: prehrana, rak, onkološki bolniki, operacija debelega črevesa
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 1115; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Izhodišča: Rak pljuč je velik javnozdravstveni problem, s katerim se srečuje tudi Slovenija. Poleg nadgradnje obstoječih presejalnih programov za raka, ki so se v Sloveniji dobro obnesli, je v načrtu implementacija novega presejalnega programa za raka pljuč. Metoda: Proučevali smo mnenja kadilcev in nekadilcev glede uvedbe presejalnega programa za raka pljuč v Sloveniji in analizirali pogled kadilcev in nekadilcev glede uvedbe novega presejalnega programa za raka pljuč. Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi dela. Vzorec je bil priložnostni, in sicer smo v raziskavo zajeli naključne prebivalce (kadilce in nekadilce) v Sloveniji. Vseh anketirancev je bilo 706. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Rezultati: Rezultati so pokazali, da imajo naši anketiranci pozitivna prepričanja do presejanja. Anketiranci so se, povprečno gledano, v največji meri strinjali s trditvami, da je v presejalni program potrebno vključiti osebe, ki so v svoji družini imele primere pljučnega raka, ter da je v presejalni program potrebno vključiti tudi uporabnike elektronskih cigaret. Razprava: V naši raziskavi ugotavljamo, da imajo nekadilci več znanja o pljučnem raku kot kadilci. Rezultati dosedanjih raziskav kažejo, da imajo nekadilci, v odnosu do kadilcev, bolj pozitiven odnos do presejanja in so tudi v večji meri pripravljeni na sodelovanje v presejanju, kar naši rezultati ne potrjujejo. Opažamo, da so starejši kadilci bolj pripravljeni na sodelovanje v novem presejalnem programu. Hkrati pa ugotavljamo, da anketiranci, mlajši od 45 let, v večji meri menijo, da elektronske cigarete povzročajo odvisnost, kot starejši od 46 let.
Ključne besede: pljučni rak, presejanje, elektronske cigarete.
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 868; Prenosov: 26
Celotno besedilo (3,28 MB)