Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Ustrezna prehrana ima pomembno vlogo pri okrevanju onkoloških bolnikov, saj vpliva na celjenje rane, imunski sistem, toleranco zdravljenja in tudi na splošno kakovost življenja. Po operaciji se onkološki bolniki pogosto soočajo z izgubo apetita, intoleranco na določeno hrano, slabostjo, bruhanjem ter drugimi prebavnimi težavami. Pri prehranski podpori bolnikov ima pomembno nalogo tudi medicinska sestra, ki s svojim znanjem, svetovanjem in opazovanjem pripomore k izboljšanju prehranskega statusa in splošnega počutja bolnika. Namen diplomske naloge je preučiti spremembe prehrane onkoloških bolnikov po operaciji debelega črevesa in opredeliti vlogo medicinske sestre pri prehranski podpori bolnikov. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je zajemal onkološke bolnike po operaciji debelega črevesa. V intervju smo vključili šest onkoloških bolnikov. Raziskava je potekala v aprilu in maju 2025. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest onkoloških bolnikov po operaciji debelega črevesa. Večina intervjuvancev je pred operacijo sledila manj uravnoteženim prehranskim vzorcem, s čezmernim uživanjem mesa in mesnih izdelkov ter nezadostnim vnosom sadja in zelenjave. Po operaciji je večina intervjuvancev spremenila stare prehranske navade. Prešli so na lažjo, manj mastno in bolj uravnoteženo prehrano, spremenili so tudi pogostost dnevnih obrokov. Nadalje je bilo ugotovljeno, da nekateri posamezniki po operaciji uživajo prehranske dodatke, kot so vitamini in minerali. Najpogostejše težave po operaciji so bile izguba apetita, bolečina, napenjanje in prebavne motnje. Medicinske sestre so po mnenju intervjuvancev imele pomembno vlogo pri prehranski podpori. Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da operacija bistveno vpliva na spremembo prehranskih navad onkoloških bolnikov. Intervjuvanci se po operaciji zavedajo pomena zdrave, uravnotežene prehrane za uspešno okrevanje. Prehranske spremembe so bile v veliki meri usmerjene v lažjo oziroma lažje prebavljivo hrano, ob tem pa so se pojavljale nekatere omejitve zaradi intolerance na posamezna živila. Čeprav so bile po operaciji prisotne težave, so se intervjuvanci trudili po najboljših močeh upoštevati dieto, predlagano s strani zdravstvenega osebja. Prav tako so imele medicinske sestre pomembno vlogo pri prehranski podpori, še posebej v pooperativnem obdobju. Ugotovljeno je bilo, da je redno prehransko svetovanje s strani zdravstvenega osebja ključno za uspešno prilagoditev prehrane in pomembno vpliva na izboljšanje kakovosti življenja po operaciji. Raziskava se tako ujema z ugotovitvami iz obstoječe literature, ki poudarja pomen individualnega pristopa in strokovno podporo v prehranski obravnavi onkološkega bolnika po operaciji.
Ključne besede: prehrana, rak, onkološki bolniki, operacija debelega črevesa
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 139; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Izhodišča: Rak pljuč je velik javnozdravstveni problem, s katerim se srečuje tudi Slovenija. Poleg nadgradnje obstoječih presejalnih programov za raka, ki so se v Sloveniji dobro obnesli, je v načrtu implementacija novega presejalnega programa za raka pljuč. Metoda: Proučevali smo mnenja kadilcev in nekadilcev glede uvedbe presejalnega programa za raka pljuč v Sloveniji in analizirali pogled kadilcev in nekadilcev glede uvedbe novega presejalnega programa za raka pljuč. Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi dela. Vzorec je bil priložnostni, in sicer smo v raziskavo zajeli naključne prebivalce (kadilce in nekadilce) v Sloveniji. Vseh anketirancev je bilo 706. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Rezultati: Rezultati so pokazali, da imajo naši anketiranci pozitivna prepričanja do presejanja. Anketiranci so se, povprečno gledano, v največji meri strinjali s trditvami, da je v presejalni program potrebno vključiti osebe, ki so v svoji družini imele primere pljučnega raka, ter da je v presejalni program potrebno vključiti tudi uporabnike elektronskih cigaret. Razprava: V naši raziskavi ugotavljamo, da imajo nekadilci več znanja o pljučnem raku kot kadilci. Rezultati dosedanjih raziskav kažejo, da imajo nekadilci, v odnosu do kadilcev, bolj pozitiven odnos do presejanja in so tudi v večji meri pripravljeni na sodelovanje v presejanju, kar naši rezultati ne potrjujejo. Opažamo, da so starejši kadilci bolj pripravljeni na sodelovanje v novem presejalnem programu. Hkrati pa ugotavljamo, da anketiranci, mlajši od 45 let, v večji meri menijo, da elektronske cigarete povzročajo odvisnost, kot starejši od 46 let.
Ključne besede: pljučni rak, presejanje, elektronske cigarete.
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2025; Ogledov: 259; Prenosov: 5
Celotno besedilo (3,28 MB)

Opis: Izhodišča: Rak prostate je druga najpogostejša maligna bolezen pri moških po vsem svetu. V Sloveniji je v letu 2020 zbolelo za rakom prostate 1.460 oseb. V letu 2020 je v Sloveniji zaradi raka prostate umrlo 460 oseb. Raka prostate zdravimo na različne načine, najpogosteje pa je treba uporabiti kombinirane metode. Posledice raka prostate so predvsem posledice zdravljenja, ki so odvisne od načina zdravljenja. Metode: Podatke smo pridobili s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature ter analizirali pridobljene vire. Za namen raziskave smo uporabili literaturo znanstvenoraziskovalnega in strokovnega publiciranja, ki je prosto dostopna v celem obsegu iz časovnega obdobja 2014?2024. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: »rak prostate«, »vloga medicinske sestre« in »zdravstvena vzgoja« v slovenskem jeziku ter: »prostate cancer«, »the role of the nursehealth care« in »health education« v angleškem jeziku. Zbiranje podatkov je potekalo v mesecih aprilu in maju 2024. Pri pregledu literature smo izvedli vsebinsko analizo spoznanj raziskav, vključenih v pregled. Uporabili smo tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij. Rezultati: V končno vsebinsko analizo smo uvrstili 12 najustreznejših zadetkov, ki so ustrezali vsem vključitvenim kriterijem. V analizo smo vključili tri randomizirane kontrolne študije, prospektivno kohortno študijo, randomizirano intervencijsko študijo s kontrolnim seznamom, kvazieksperimentalno raziskavo z neekvivalentno kontrolno skupino, randomizirano naključno raziskavo, sistematični pregled literature, presečno raziskavo, kvalitativno-kvantitativno raziskavo, kvantitativno raziskavo in kvazieksperimentalno študijo. Razprava: Z naraščajočim številom moških z diagnozo raka prostate je pomembno zmanjšati breme zdravstvene oskrbe, ne da bi zmanjšali zaznano zadovoljstvo in varnost pacienta, pri čemer je pomembna vloga zaposlenih v zdravstvu pri informiranju in zdravstveni vzgoji pacientov. V informiranost o zdravljenju je treba vključiti tudi partnerje pacientov in njihove svojce. Glede na visoko razširjenost raka prostate pri moških je zelo pomembno sprejeti na učne posege, ki temeljijo na teoriji, za spodbujanje preventivnega in spodbuditi paciente k presejalnemu vedenju. Paciente je treba zgodaj vključiti v zdravstveno vzgojo, saj bi lahko programi zdravstvene vzgoje, ki temeljijo na izobraževanju na podlagi modela zdravstvenih prepričanj, spodbudno vplivali na preventivno vedenje. Podpora pacientov z rakom prostate je lahko podprta z izobraževanji, brošurami, spletnim izobraževanjem in video vsebinami, pri katerih lahko pomembno sodelujejo medicinske sestre.
Ključne besede: rak prostate, zdravljenje, posledice, zdravstvena vzgoja, informiranost.
Objavljeno v ReVIS: 21.03.2025; Ogledov: 388; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,65 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Kožni rak na splošno delimo na dve glavni vrsti, melanom in nemelanomski kožni rak, pri čemer je zgodnje odkrivanje ključno za izboljšanje rezultatov zdravljenja in zmanjšanje smrtnosti. Medicinske sestre pri tem igrajo pomembno vlogo, saj sodelujejo pri preprečevanju, zgodnjem odkrivanju in zdravljenju kožnega raka ter nudijo podporo pacientom skozi vse faze bolezni. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela smo zbrali, analizirali in sintetizirali primarne ter sekundarne vire. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov v teoretičnem delu je pridobljen s pregledom domače in tuje literature. Podatke smo pridobili tudi s pomočjo podatkovnih baz, kot so Google Scholar, Pubmed, COBISS ipd. Predviden raziskovalni vzorec je bil vsaj 100 pravilno izpolnjenih anket. Zbrane podatke smo nato računalniško obdelali ter analizirali in predstavili v obliki tabel in grafov. Rezultati: Rezultati ankete kažejo, da študenti kot najpogostejšo vrsto kožnega raka prepoznavajo maligni melanom, sledijo bazalnocelični in ploščatocelični karcinom. Večina anketirancev meni, da UV-sevanje najbolj vpliva na razvoj kožnega raka, 65 % pa izvaja samopregledovanje kože. Metode ABCDE ne pozna 58 % vprašanih. Večina študentov uporablja kombinacijo zaščitnih metod, kar vključuje tako kemično kot mehansko zaščito. Med anketiranimi jih 52 % meni, da ni dovolj informacij o kožnem raku. Razprava: Ugotovljeno je bilo, da so anketirani o kožnem raku razmeroma dobro seznanjeni, vendar njihovo znanje ostaja nepopolno. Rezultati zato kažejo na potrebo po dodatnem izobraževanju in ozaveščanju o kožnem raku ter njegovi preventivi, saj lahko le z učinkovito preventivo zmanjšamo obolevnost in smrtnost zaradi te bolezni.
Ključne besede: kožni rak, študenti zdravstvene nege, pigmentna znamenja, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 21.03.2025; Ogledov: 374; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,66 MB)

Opis: Izhodišča: Incidenca raka dojke predstavlja resen javnozdravstveni problem. Pri zgodnjem odkrivanju raka dojke je pomembna predvsem učinkovita preventiva, zgodnje prepoznavanje simptomov in ustrezno ukrepanje ob zaznavanju nenavadnih sprememb. V raziskavi diplomske naloge smo preverili informiranost žensk o zgodnjem odkrivanju raka dojke. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. S pomočjo pregleda bibliografskih baz ter strokovne literature smo pridobili primarne in sekundarne vire. Podatke za analizo smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki je bil na voljo prek spletne platforme 1ka. Sodelovanje je bilo prostovoljno, omejeno izključno na ženske. V raziskavi je sodelovalo 379 anketirank. Rezultati: Raziskovalni vzorec je predstavljal žensko populacijo, starejšo od 20 let. Razvrstili smo jih v starostne skupine, skoraj polovico pridobljenih rezultatov so predstavljale ženske med 20. in 29. letom starosti (46 %). Po mnenju anketirank spada rak dojke na 2. mesto glede na pojavnost v populaciji. Večina anketirank pozna program ozaveščanja o raku dojke DORA, vpliv dejavnikov na možnost nastanka raka dojke, prav tako pa tudi simptome. Ob opažanju sprememb bi obiskale zdravnika oziroma spremljale spremembe. Največ žensk samopregledovanje izvaja le nekajkrat na leto, 4 % anketirank se nikoli ne pregleduje, prav tako pa večina ne pozna ustreznega časa za samopregledovanje. Razprava: V diplomski nalogi smo ugotovili, da ženske dobro poznajo simptome in dejavnike tveganja za nastanek raka dojke. Analizirani podatki kažejo, da ženske samopregledovanja ne izvajajo dovolj redno in ne poznajo ustreznega časa v mesecu za samopregledovanje. Na pregledih od medicinskih sester ne prejmejo dovolj informacij o samopregledovanju, po drugi strani pa ženske lastno znanje o samopregledovanju ocenjujejo kot dobro.
Ključne besede: rak dojke, medicinska sestra, samopregledovanje, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 633; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,32 MB)