Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Zvin gležnja je pogosta poškodba v športu, zlasti v badmintonu, kjer gibanje vključuje hitre in nenadne gibe. Zaradi tega so spodnje okončine pod velikimi obremenitvami, zato je treba v program treniranja vključiti preventivne ukrepe, ki bodo vplivale na športnikovo zmogljivost in preprečevanje poškodb. Naš namen je bil ugotoviti, kako pogosta je poškodba zvina gležnja pri igralcih badmintona v Sloveniji in primerjati ključne razlike rehabilitacije in preventive med mladinskimi igralci in članskimi igralci badmintona. Metodologija: Pri raziskovanju smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo, za katero smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali sami. Vzorec je zajemal 67 anketirancev, od tega 36 mladinskih igralcev badmintona in 31 članskih igralcev badmintona v Sloveniji. Podatki so bili analizirani s pomočjo SPSS in MedCalc, z Microsoft Excel smo oblikovali grafične prikaze. Rezultati: Rezultati kažejo, da je zvin gležnja doživelo 52,8 % mladincev in 51,6 % članov. Večina poškodovanih ni obiskala fizioterapevta (61,5 % mladincev in 66,7 % članov), okrevanje je pri večini trajalo 2–4 tedne. Preventivnih programov za zvin gležnja večina ne pozna (58,8 % mladincev in 64,5 % članov), kljub temu se skoraj vsi igralci redno ogrevajo in vedo, kakšne lastnosti mora imeti pravilna obutev. Razprava: V raziskavi smo ugotovili, da večjih razlik med starostnimi skupinami ni. Po rehabilitaciji zvina gležnja sta se obe skupini v velikem deležu vrnili po 2–4 tednih, saj so poškodbo pozdravili (mladinci 53,6 %, člani 66,7 %). V prihodnje bi bilo treba poudariti pomen fizioterapevtske obravnave znotraj kluba in usposobiti trenerje glede izvajanja preventivnih ukrepov.
Ključne besede: lateralni zvin gležnja, rehabilitacija, preventivni programi, posledice zvina gležnja, poškodbe pri badmintonu
Objavljeno v ReVIS: 01.09.2025; Ogledov: 46; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,45 MB)

Opis: Poškodbe zadnje stegenske mišice so ene najpogostejših poškodb med profesionalnimi in amaterskimi nogometaši, in sicer so zaradi visoke stopnje ponovljivosti eden od glavnih razlogov za daljšo odsotnost igralcev iz tekmovalnega procesa, zato ima fizioterapevt ključno vlogo pri preprečevanju poškodb in ozaveščanju o pomembnosti vključevanja preventivnih protokolov v proces treninga. V primeru poškodb pa ima fizioterapevt pomembno vlogo pri rehabilitaciji poškodbe in prizadevanju za čim hitrejšo vrnitev nogometaša v trenažni proces. Metode: Podatki za izdelavo diplomskega dela so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika, ki ga je izpolnilo 57 anketiranih. Rezultati: Največ anketiranih nogometašev je kot preventivni ukrep za preprečevanje poškodb zadnje stegenske mišice poročalo o uporabi športnih masaž (25 %) in razteznih vaj (25 %). Nogometaši, ki so po treningih izvajali raztezne vaje, so pogosteje utrpeli poškodbo zadnje stegenske mišice v primerjavi s tistimi, ki razteznih vaj niso izvajali. Večina neprofesionalnih (58 %) nogometašev ne vključuje nordijske vadbe v svoj preventivni protokol. Razprava: Neprofesionalni nogometaši prepoznavajo fizioterapevta kot pomemben člen pri preventivi in rehabilitaciji poškodb zadnje stegenske mišice, vendar so s strani fizioterapevta premalo informirani o pomembnosti vključevanja takšne oblike vadbe v preventivni protokol.
Ključne besede: poškodbe zadnje stegenske mišice, natrganine zadnje stegenske mišice, neprofesionalni nogomet, rehabilitacija, preventiva
Objavljeno v ReVIS: 28.08.2025; Ogledov: 102; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,48 MB)

Opis: Uvod: Stabilni zlomi hrbtenice se s starostjo pogosteje pojavljajo, velikokrat so asimptomatski in nediagnosticirani. Lahko so posledica travme, okužbe ali metastatske bolezni, vendar so v večini primerov posledica osteoporoze. Pogosto povzročijo hude bolečine, zmanjšano kakovost življenja in v nekaterih primerih tudi invalidnost. Vloga fizioterapije v konservativnem zdravljenju stabilnega zloma hrbtenice je ključnega pomena za uspešno rehabilitacijo posameznika. Namen: Preučiti potek fizioterapije in vlogo fizioterapevta v poteku rehabilitacije po stabilnem zlomu hrbtenice, ugotoviti, katere metode, tehnike in fizioterapevtski protokoli so najpogosteje uporabljeni, in raziskati, kateri od pristopov je najučinkovitejši pri konservativnem zdravljenju stabilnih zlomov hrbtenice. Metode: Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop, in sicer metodo pregleda literature. Podatke smo iskali v podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, PEDro in v strokovnih knjigah ter tiskanih znanstvenih člankih. Vključili smo raziskave, v katerih so obravnavali fizioterapevtske protokole in najpogostejše metode ter tehnike pri konservativnem zdravljenju stabilnih zlomov hrbtenice. Rezultati: V analizo je bilo vključenih 10 raziskav. Študije so pokazale, da fizioterapevtski protokoli in krajše obdobje imobilizacije pripomorejo k hitrejšemu okrevanju pacientov po stabilnem zlomu hrbtenice. Prav tako terapevtska vadba pomaga pri zgodnji mobilizaciji, zmanjšanju bolečine, povrnitvi telesnih funkcij in preprečevanju nadaljnjih zlomov. Ne samo to, na zdravljenje vpliva tudi uporaba nekaterih manualnih tehnik, mehanoterapije in terapevtskega ultrazvoka. Razprava in zaključek: Raziskave potrjujejo pozitivne učinke različnih fizioterapevtskih metod in tehnik pri zdravljenju stabilnih zlomov hrbtenice. Poleg tega lahko s kinezioterapijo močno vplivamo na zmanjšanje bolečine in posledično na izboljšanje kakovosti življenja.
Ključne besede: fizioterapija, hrbtenica, zlom, kinezioterapija, rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2025; Ogledov: 150; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,34 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Zlom kolka je eden izmed najpogostejših poškodb pri starejših ljudeh, ki povzroči nenadno spremembo v življenju posameznika in ima resne posledice na izrazito poslabšanje kakovosti življenja ter je kljub napredku medicine še vedno lahko smrtno nevarna poškodba. Poškodba zahteva kompleksno bolnišnično zdravljenje, ki vključuje kirurški poseg, intenzivno pooperativno zdravstveno nego in ciljno usmerjeno rehabilitacijo. Vsak posameznik ima lahko po poškodbi zloma kolka težave z gibanjem in tako postane odvisen tudi od drugih oseb pri izvajanju življenjskih aktivnosti. Ustrezna oskrba pacienta po zlomu kolka, tako pred operacijo kot po njej, je ključna za uspešno zdravljenje poškodb, preprečevanje zapletov in zagotavljanje učinkovite rehabilitacije, s ciljem čim hitrejše in čim boljše povrnitve funkcionalnosti. Pooperativni nadzor vključuje natančne postopke in intervencije, katerih cilj je preprečiti morebitne zaplete in zagotoviti optimalno zdravljenje. Kontinuirano strokovno izpopolnjevanje je pomembno za učinkovito izvajanje navedenih nalog in prispeva k izboljšanju kakovosti oskrbe ter zadovoljstva pacienta po operativnem posegu zloma kolka. Namen diplomske naloge je bil preučiti zdravstveno nego pacienta po operativnem posegu zloma kolka. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Kot inštrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturiran intervju. Primarni podatki so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vzorec je bil namenski in je v intervjuju vključeval tri diplomirane medicinske sestre in tri srednje medicinske sestre, zaposlene v zdravilišču na negovalnem oddelku za rehabilitacijo, ki imajo sedem let in več delovnih izkušenj na navedenem področju. Raziskava je potekala v mesecu januarju 2025. Rezultati: Za vse intervjuvanke pooperativni nadzor obsega pomen preprečevanja pooperativnih zapletov kot eno svojih temeljnih nalog, pri čemer posebej izpostavljajo skrb za higieno operativne rane, nadzor bolečine ter izvajanje ukrepov za preprečevanje venske tromboze, vse to pa predstavlja tudi ključne naloge za večino intervjuvank. Prehrana in hidracija ključno vplivata na hitrost celjenja in splošno moč pacienta. Vse sodelujoče so poudarile pomen zgodnje mobilizacije, ki jo pogosto prilagajajo glede na psihofizično stanje pacienta. Raziskava je tudi pokazala, da je individualiziran pristop nujen za uspešno rehabilitacijo. Medicinske sestre morajo dobro poznati fizične in psihološke značilnosti vsakega posameznika, saj lahko le s tem zagotovijo celostno obravnavo in zmanjšajo tveganje za ponovne poškodbe. Pomembno vlogo ima tudi čustvena podpora pacientom in svojcem, ki povečuje motivacijo za sodelovanje v rehabilitacijskem procesu. Razprava: Ker zlom kolka močno poslabša kakovost življenja pacienta, bi bilo priporočljivo, da se njegova bivalna okolica prilagodi njegovi varnosti, kakor tudi upošteva nasvete glede zdravil in njihovih učinkov. Ugotovitve raziskave, s podprto strokovno literaturo s tega področja, potrjujejo pomembnost večdimenzionalne vloge medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta po zlomu kolka, zlasti na področjih oskrbe rane, preprečevanja zapletov, prehrane, hidracije, mobilizacije ter individualne prilagoditve zdravstvene nege, saj kakovostna zdravstvena nega močno vpliva na izid zdravljenja, trajanje rehabilitacije in povrnitev pacienta v čim bolj samostojno življenje.
Ključne besede: Zlom kolka, padec, zdravstvena nega, zapleti, rehabilitacija, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 270; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,10 MB)

Opis: Uvod Sprednja križna vez je močan, intraartikularen in sinovialen ligament, ki poteka od posteromedialne površine lateralnega kondila femurja do anteriorne intrakondilarne površine tibie. Do rupture najpogosteje pride po akutni, travmatični poškodbi med športom ali aktivnostjo. Namen Namen dela je preučiti potek rehabilitacije po rupturi sprednje križne vezi, ugotoviti, katere metode in tehnike se najpogosteje uporabljajo ter raziskati, ali se pojavljajo dokazi o novih fizioterapevtskih metodah. Metode Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop, in sicer metodo pregleda literature. Podatke smo iskali v podatkovnih bazah Google Scholar, PubMed, PEDro in v strokovnih knjigah ter tiskanih znanstvenih člankih. Vključili smo raziskave, v katerih so obravnavali rehabilitacijo po rupturi sprednje križne vezi. Rezultati V pričujočo raziskavo je bilo vključenih 11 raziskav. Študije so pokazale, da je rehabilitacija po rupturi sprednje križne vezi ključna za vrnitev k športnim aktivnostim. Prav tako fizioterapevtska obravnava zmanjšuje bolečino in oteklino ter vrača normalen obseg gibljivosti. Razprava in zaključek Raziskave potrjujejo pozitivne učinke in nujnost rehabilitacije za vračanje k športnim aktivnostim oziroma na predpoškodbeno raven aktivnosti.
Ključne besede: fizioterapija, rehabilitacija, ruptura, koleno
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2025; Ogledov: 231; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,17 MB)