1. SKUPNO BRANJE V ZGODNJEM OBDOBJU OTROŠTVA IN TVORJENJE GLOBLJE POVEZANOSTI Z OTROKOMAnja Zalašček, 2024, ni določena Opis: Uvod: Otrok že takoj po rojstvu prične s prvimi oblikami komunikacije, katerih namen je priti v stik s primarnim skrbnikom. Njuna vez se od zgodnjega otroštva krepi s tem, ko skupaj preživljajo kvaliteten čas ter preko drugih aktivnosti. Eden od načinov kvalitetnega preživljanja skupnega časa otroka in starša je tudi branje. V teoretičnem delu naloge smo obravnavali pomen skupnega branja v zgodnjem otroštvu, ki se najpogosteje prične v primarni družini. Le-to pa vpliva na razvoj pismenosti, otrokovo učenje predbralnih veščin pa je bistveno tudi z vidika kognitivnega, čustvenega, socialnega in moralnega področja. Skozi raziskavo smo ugotavljali ne samo, da ima skupno branje velik vpliv na otrokovo pripravljenost na izobraževanje, pač pa tudi, da le-to prispeva h krepitvi odnosa med staršem in otrokom. Metode: Pri raziskovalni nalogi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop. V vzorec je bilo vključenih 7 mater, ki berejo svojim otrokom. Polstrukturirane intervjuje smo s 6 intervjuvankami izvedli v živo, z 1 intervjuvanko pa preko Zoom-a. Raziskovali smo pogostost skupnega branja staršev in otrok ter se s kvalitativno raziskavo z uporabo intervjujev približali odnosu, ki ga imata starš in otrok. Rezultati: Vse intervjuvanke poročajo o tem, kako velik pomen ima skupno branje v zgodnjem otroštvu ne le za akademsko pripravljenost otroka, temveč tudi za vzpostavljanje pomembnih vezi v vseh nadaljnjih odnosih (100%). Vse intervjuvanke poročajo o začetkih branja pred ali pri prvem letu otrokove starosti (100%) in sicer z namenom spodbuditi razvoj govora, pismenosti, domišljije ter za zanimanje za bralno gradivo (100%). Rezultati kažejo, da so z vzpostavljanjem bralne rutine želele poglobiti medsebojni odnos ter vzpostavljali medsebojne občutke sproščenosti in varnosti (75%). Diskusija in zaključek: Skupno branje prav tako prispeva k razvoju otrokove zdrave navezanosti do starša, le-ta pa veliko doprinese k otrokovi samopodobi. Ta se krepi, saj se ob branju s starši otrok počuti varnega in pomirjenega.
Ključne besede: Družinsko branje, zgodnje otroštvo, pismenost, povezanost, samopodoba.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 206; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,82 MB) |
2. POVEZAVE MED KRITIKAMI IN POHVALAMI V OTROŠTVU TER MED SAMOPODOBO V ODRASLOSTITamara Žibrek, 2023, ni določena Opis: V diplomskem delu smo raziskovali povezavo med kritikami in pohvalami v otroštvu na samopodobo posameznikov v odrasli dobi. V teoretičnem delu smo z vidika več strokovnjakov definirali pojem samopodobe in v povezavi z njim tudi pojem samospoštovanja, omenili smo tudi samozavest. Osredotočili smo se na strukturo in razvoj samopodobe ter raziskovali vplive tako na samopodobo kot tudi na samospoštovanje. Prav tako smo z vidika različnih raziskovalcev ugotavljali, kako povezujejo starševske pohvale in kritike otrokom in najstnikom na izgradnjo njihove samopodobe, pri čemer smo se dotaknili tudi vzgojnih stilov.
V empiričnem delu naloge smo izvedli raziskavo s pomočjo kvalitativne metodologije. Intervjuvali smo 10 delovno aktivnih intervjuvancev v starostnem razponu od 30 do 60 let. Ugotovili smo, da imajo intervjuvanci na splošno dobro ali vsaj zadovoljivo tako splošno, kot tudi telesno, akademsko in socialno samopodobo. Pri odzivih intervjuvanih na pohvale in kritike iz okolice v sedanjosti smo prišli do spoznanja, da se na pohvale sodelavcev odzivajo večinoma s pozitivnimi reakcijami, medtem ko pri odzivu na pohvale prijateljev nihče ne poroča o neprijetnih občutkih. Intervjuvani dajejo večji pomen pohvalam prijateljev, obenem pa jih kritike bližnjih tudi bolj prizadenejo. Intervjuvanci so bili v otroštvu s strani staršev največkrat pohvaljeni za delovne in učne navade. Pri načinu, kako so jih starši pohvalili je prevladovala oznaka besedno. V okviru izrečenih kritik smo ugotovili, da so bili v veliki večini intervjuvani deležni kritike vedenja. Kot način kritiziranja so vsi intervjuvani navedli kritike z besedami. Intervjuvani v večini ocenjujejo, da so pohvale in kritike iz otroštva pomembno vplivale na njihovo sedanjo samopodobo in s tem na njihove zdajšnje odzive na dogodke iz okolice. Prav tako se povečini zavedajo vpliva pohval in kritik s strani staršev na njihovo sedanjo samopodobo in na doživljanje sebe v interakciji z okolico.
Ključne besede: pohvala, kritika, otroštvo, starši, samopodoba, samospoštovanje
Objavljeno v ReVIS: 26.10.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 24
Celotno besedilo (1,32 MB) |
3. Povezanost redne fitnes vadbe in telesne samopodobe : diplomska nalogaMelani Ploj, 2022, diplomsko delo Opis: Zanimanje za raziskovanje telesne samopodobe se je v zadnjem času povečalo. Na to temo je bilo tako pri nas kot tudi drugod po svetu opravljenih kar nekaj novejših raziskav. Telesna samopodoba v povezavi z vadbo v fitnesu pa ni tako raziskana, sploh pa ne v Sloveniji. Ker se je v zadnjih letih priljubljenost takšne oblike vadbe občutno dvignila, se nam je zdelo smiselno raziskati, kako je povezana s telesno samopodobo in s tem morda prispevati kakšna dodatna spoznanja za vse, ki so vpeti v ta proces.
V teoretičnem delu smo na kratko predstavili splošno samopodobo in se podrobneje osredotočili na telesno samopodobo, njen razvoj, razlike med spoloma in povezanost s telesno dejavnostjo. V nadaljevanju smo predstavili fitnes vadbo in z njo povezana tekmovanja.
Z empiričnim delom smo želeli poiskati povezavo med vadbo v fitnesu in telesno samopodobo. Cilj raziskave je bil vezan na iskanje razlik v telesni samopodobi med tremi raziskovalnimi skupinami – neaktivnimi posamezniki, tistimi, ki fitnes obiskujejo rekreativno in tistimi, ki fitnes obiskujejo tekmovalno, prav tako pa smo iskali razlike v telesni samopodobi med spoloma. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo, podatke pa smo zbrali s pomočjo anonimne spletne ankete, ki je vsebovala PSDQ-vprašalnik telesne samopodobe. Raziskovalni vzorec je zajemal 166 udeležencev, starih med 18–35 let, od tega 59 (35,5 %) neaktivnih posameznikov, 56 (33,7 %) rekreativcev in 51 (30,7 %) tekmovalcev, glede na spol je bilo v vzorec vključenih 88 (53 %) žensk in 78 (47 %) moških. Rezultati so pokazali, da se razlike v telesni samopodobi pojavljajo med neaktivnimi in aktivnimi posamezniki (rekreativci in tekmovalci, ki obiskujejo fitnes). Opazne razlike v telesni samopodobi med spoloma smo zasledili pri splošni skupini (združene vse tri raziskovalne skupine) in v neaktivni skupini.
Ključne besede: telesna samopodoba, fitnes, neaktivni posamezniki, rekreativci, tekmovalci, razlike med spoloma, PSDQ, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 651; Prenosov: 40
Celotno besedilo (930,44 KB) |
4. Družbena omrežja in samopodoba med mladimi : diplomska nalogaPia Lapanja, 2022, diplomsko delo Opis: Internet se je s svojim tehnološkim razvojem razrasel v naš vsakdan kot tudi odnose, ki jih ob tem vzpostavljamo in gradimo. Občutek, da je internetna komunikacija mladim že položena v zibko, ni povsem izvit iz trte: v uporabi interneta kot komunikacijskega kanala prednjačijo mladi, vendar temu trendu sledijo tudi starejši odrasli. Pozitivna paradigma je, da družbena omrežja predstavljajo prostor za izražanje identitete, krepitev in razvoj družbenih odnosov ter pomagajo pri razvoju socialnih veščin. V tej diplomski nalogi smo na podlagi lastne raziskave (po metodi CAWI) želeli opredeliti povezanost družbenih omrežij, njihove pogostosti in namena uporabe s samopodobo njihovih uporabnikov ter preučiti, ali obstajajo razlike v teh kategorijah med mlajšimi in starejšimi uporabniki, navsezadnje pa še ugotoviti, kakšna je samopodoba mladih in starejših ter ali se samopodoba uporabnikov družbenih omrežij spreminja s starostjo. Skozi izbran metodološki pristop, ki temelji na vprašalniku samospoštovanja (po Rosenberg) in samopodobe (po Sorensen), smo preverjali tri delovne hipoteze, ki iščejo statistično značilne razlike v samopodobi ter pogostosti (in namenom) uporabe družbenih omrežij med mlado in starejšo odraslo populacijo. Kot kažejo rezultati, imajo pogosti uporabniki (ne glede na starostno skupino, ki ji pripadajo) v povprečju nižjo samooceno samopodobe kot občasni ali redkejši uporabniki družbenih omrežij. Analiza je še pokazala, da med mladimi (18 in 30 let) ter starejšimi odraslimi (nad 50 let), ki pogosteje uporabljajo virtualna družbena omrežja, mladi svojo samopodobo ocenjujejo nižje kot tisti, ki družbena omrežja uporabljajo redkeje. Družbeni mediji obsegajo medsebojno komunikacijo in idealizirane medijske podobe, zato se uporabniki v tem kontekstu nagibajo k procesu družbene primerjave. Teoretiki ob tem ugotavljajo, da mladi družbene medije jemljejo premalo kritično in se od njih ne distancirajo dovolj učinkovito. Temu primerno se lahko pojavijo odvisnosti ali druga vedenja, ki dolgoročno negativno vplivajo na mlade in njihovo samopodobo.
Ključne besede: družbena omrežja, pogosta uporaba, vpliv, samopodoba, mladi, virtualni odnosi, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.12.2022; Ogledov: 1191; Prenosov: 200
Celotno besedilo (1,42 MB) |
5. |
6. Samopodoba žensk z ADHD v sodobni družbi : diplomska nalogaAnja Rupnik, 2021, diplomsko delo Opis: Omemba motnje ADHD se v sodobni družbi pojavlja vedno večkrat. Zaradi nerazumevanja in neinformiranosti o motnji, še vedno prihaja do stigmatizacije obolelih. V diplomski nalogi smo raziskovali, kako se ženske z ADHD doživljajo, kako doživljajo svojo vlogo v družbi in kako se stigma zaradi ADHD potencialno povezuje z njihovo samopodobo.
V teoretičnem delu smo najprej predstavili trenuten položaj žensk v družbi in kako se je ta položaj skozi čas spreminjal. Nekaj besed smo namenili seksizmu in sistemu patriarhata, ter kako vplivata na blagostanje žensk in družbe kot celote. Nato smo predstavili spol in spolne vloge ter stereotipe o ženskah, saj so pomembni dejavniki pri boljšem razumevanju problematike. Opredelili smo samopodobo, identiteto in samospoštovanje, ki tvorijo celoto samodoživljanja posameznika. V zadnjem delu teoretičnega dela smo opredelili ADHD, opisali simptomatiko, kako se ga odkriva in zdravi, razlike med spoli ter posledice in komorbidnost motnje.
Empirični del zajema kvalitativno analizo petih polstrukturiranih intervjujev. Vzorec so sestavljale ženske, stare od 20 do 42 let, s potrjeno diagnozo ADHD. Vprašanja so se osredotočala na odnos žensk do družbe ter njihovega položaja v njej, na odnos družbe do ADHD in žensk z ADHD do te motnje ter kako se vse skupaj povezuje z njihovo samopodobo. Rezultate smo predstavili z izseki intervjujev, ki so pripomogli h globljemu razumevanju problematike. Pokazali so, da je potrditev in sprejemanje diagnoze ADHD udeleženkam izjemno pomembna in da sta stigmatizacija ter nerazumevanje družbe pripomogla k njihovi slabši samopodobi. Majhen vzorec in število mlajših udeleženk sta bili glavni omejitvi, zato rezultatov nismo mogli posplošiti na celotno populacijo.
Ugotovitve raziskave so lahko smernice za nadaljnje raziskovanje vsakodnevnega doživljanja žensk z ADHD in kako se nerazumevanje in stigmatizacija s strani družbe povezujeta z njihovo samopodobo.
Ključne besede: motnja ADHD, samopodoba, ženske, spolne vloge, sodobna družba, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 833; Prenosov: 100
Celotno besedilo (1,18 MB) |
7. Analiza spremenljivosti in povezanosti stilov navezanosti ter samopodobe : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeSiena Krušič, 2021, magistrsko delo Opis: Stili navezanosti predstavljajo temelje za naše odnose in komunikacijo s soljudmi. Delimo jih na varne in negotove, odvisno od tega, kako varne oziroma negotove se počutimo v odnosih, kako pomembni so za nas odnosi ter na kakšen način se trudimo dobiti od drugih tisto, kar potrebujemo. Stili navezovanja so tesno povezani s samopodobo, saj je ta v največji meri odvisna od povratne informacije, ki nam jo drugi podajajo o nas in pa od naših idej o tem, kako nas drugi vidijo.
Tako stili navezanosti kot samopodoba so skozi življenje spremenljivi. Z večjim občutkom varnosti v odnosih se izboljša tudi samopodoba, prav tako pa se z izgubo varnosti samopodoba poslabša.
V nalogi najprej raziskujemo teorijo navezanosti, na podlagi katere se je razvilo naše razumevanje mehanizmov medsebojnih odnosov. Odkrivamo vplive na razvoj različnih stilov navezanosti in njihove posebnosti, značilnosti posameznih obdobij, specifičnost stilov v različnih odnosih ter njihovo spremenljivost. V nadaljevanju predstavimo razvoj samopodobe ter njeno povezanost s stili navezovanja. Raziskujemo tudi terapevtsko in psihosocialno obravnavo stilov navezanosti ter samopodobe.
V lastni raziskavi na izbranem vzorcu raziskujemo sprememenljivost in povezanost splošnih in specifičnih stilov navezanosti ter samopodobe v različnih življenjskih obdobjih. S pomočjo vprašalnikov in intervjujev razkrivamo, da pri raziskovanih osebah spremembe navezovanja praviloma spremljajo tudi spremembe samopodobe. Negativne spremembe najpogosteje nastopajo kot posledice težkih življenjskih izkušenj in izgub, njihov vpliv pa je velik in trajen; pozitivne spremembe so lahko načrtovane, dosežemo jih skozi delo na sebi, v terapiji ali skozi izboljšane odnose. Verjetni vzroki za razvoj in spremembe specifičnih stilov in samopodobe raziskovanih oseb se ujemajo s pregledom relevantne literature in z rezultati pomembnejših raziskav, ki jih navajamo v nalogi.
Ključne besede: stli navezanosti, samopodoba, samozavest, spremembe, povezanost, svetovanje, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2022; Ogledov: 672; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,79 MB) |
8. Strah pred javnim nastopanjem : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeSonja Benčina, 2014, diplomsko delo Opis: Strah pred javnim nastopanjem je strah, ki je prisoten skoraj v vsakem posamezniku. Je pojav,
ki ljudi lahko ovira pri vsakdanjem življenju in njihovih uspehih. Mnogi strah pred javnim
nastopanjem skrivajo in si ne priznajo, da jih le-ta ovira v življenju. Posledično se začnejo
javnemu nastopanju izogibati in s tem zmanjšajo možnost za uspešno premagovanje strahu
pred javnim nastopanjem. Če se s strahom pred javnim nastopanjem ne soočajo in ga ne
poskušajo odpraviti, se le-ta veča in vedno težje se ga znebijo. V diplomski nalogi sem
poskušala izvedeti, zakaj se posamezniki javnega nastopanja bojijo in kako, če sploh, strah
pred javnim nastopanjem premagujejo. Preverila sem pomen besed strah in fobija, dejstva o
strahu, kako samopodoba vpliva na pojavljanje strahu in preučila posledice strahu pred javnim
nastopanjem. V diplomsko nalogo sem vključila kvalitativno raziskavo, v kateri sem kot
merski instrument izvedla fokusno skupino. Tako raziskava kot tudi predelana literatura sta
dali podobne rezultate oziroma sklepe. Ugotovila sem, da se veliko posameznikov boji
javnega nastopanja. Najpogostejši vzrok za strah pred javnim nastopanjem je, da se
posamezniki bojijo biti izpostavljeni in ocenjevani. Bojijo se, da ne bodo sprejeti v družbo in
da jih bo ta zaradi napak pri nastopanju zavračala in izobčila. Na pojav strahu pred javnim
nastopanjem pomembno vpliva tudi samopodoba posameznika. Večina vprašanih ne
uporablja posebnih metod za odpravo strahu pred javnim nastopanjem, čeprav jih poznajo in
vedo, da bi jim lahko pomagale. Le dva izmed vprašanih pred javnimi nastopi izvajata jogo za
sprostitev. Avtorji prebrane literature svetujejo različne metode, ki pomagajo zmanjšati
oziroma odpraviti strah pred javnim nastopanjem. Razhajanje sem opazila le pri fokusni
skupini, kjer so bili vprašani skeptični do kakršnih koli metod za odpravljanje strahu pred
javnim nastopanjem. Poudarili so, da lahko posameznik strah pred javnim nastopanjem
premaga le z veliko vaje in trdne volje.
Ključne besede: javno nastopanje, strah, fobija, samopodoba, socialna fobija
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1312; Prenosov: 114
Celotno besedilo (601,30 KB) |
9. Korelacija med bulimijo in depresijo : podobnosti in razlikeKsenija Jovanović, 2015, diplomsko delo Opis: V strokovni literaturi in tematskih pogovorih avtorji oziroma nastopajoči večkrat povezujejo
bulimijo z depresijo, vendar te korelacije praviloma ne pojasnijo natančneje. Obstajajo celo
podatki, iz katerih je mogoče sklepati, da ima tri četrtine bulimičnih oseb hkrati tudi
simptome depresije.
V prvem delu naloge sem opravila intervjuje z osebami, obolelimi za bulimijo, in skušala
ugotoviti, ali njihovo obnašanje, počutje, razmišljanje o življenju in o njihovi bolezni
dejansko kažejo na večjo ali manjšo prisotnost depresije.
V drugem delu naloge sem opravila intervjuje s strokovnjaki, psihiatri, ki imajo bogate,
večletne izkušnje s tovrstnimi boleznimi. Njihova mnenja in komentarji, ki se nanašajo na
simptomatiko obeh bolezni, so mi pomagali ugotoviti bistvena dejstva pri korelaciji med
bulimijo in depresijo.
In končno, z uporabo vsega zbranega gradiva sem poskusila odgovoriti še na eno vprašanje, ki
se mi zdi zanimivo: Ali razlike v poimenovanju določenih bolezni in bolezenskih stanj lahko
vplivajo na pravilnost diagnosticiranja in zdravljenja – tudi pri trditvi, da je oseba z bulimijo
hkrati tudi depresivna?
Ključne besede: bulimija, depresija, avtoagresija, samomorilnost, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 938; Prenosov: 88
Celotno besedilo (498,02 KB) |
10. Analiza učinkovitosti dnevnega centra za otroke in mladostnike v okviru socialno varstvenih programov : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnje smer psihosocialna pomočAna David, 2017, diplomsko delo Opis: Na področjih socialnih odnosov, samopodobe, šole in šolskega uspeha/neuspeha ter
preživljanja prostega časa se tekom odraščanja lahko pojavijo težave, ki jih otroci in
mladostniki ne zmorejo rešiti sami in v nekaterih primerih jim tudi njihovi starši ne znajo
oziroma ne zmorejo pomagati. Zato so z namenom pomoči za tovrstne težave ustanovljene
organizacije in programi dnevnih centrov za otroke in mladostnike. Žal je o teh programih
in njihovi učinkovitosti premalo poznanega in predstavljenega, zato marsikdo pomoči
potreben ostane brez tovrstne podpore.
V nalogi smo na osnovi razpoložljive znanstvene literature opisali omenjena področja,
njihov pomen za otroka oziroma mladostnika ter za njihove starše, potencialne težave in
način soočanja z njimi. V empiričnem delu smo preverili, kakšne so kvalitete in
potencialne težave v življenju otrok in mladostnikov, ki obiskujejo dnevni center za otroke
in mladostnike Koper-PetKA ter kakšne učinke je zaznati ob obiskovanju programa.
Ugotovili smo, da se težave otrok in mladostnikov, vključenih v program, v največji meri
kažejo na področju kvalitetnega preživljanja prostega časa, največja izboljšava ob
obiskovanju programa pa se kaže v učnem uspehu. Kljub temu, da Dnevni center PetKa ne
vpliva enako na vsa področja v življenju otrok in mladostnikov, pa je iz rezultatov razbrati,
da ima zelo pomembno in pozitivno vlogo ter vpliv pri izboljšanju kvalitete življenja otrok
in mladostnikov.
Ključne besede: otrok, mladostnik, socialni odnosi, samopodoba, učni uspeh, prosti čas, Dnevni center za otroke in mladostnike
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1360; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,96 MB) |
