11. |
12. |
13. Projektni management socialne infrastrukture : obnova dela objekta v ZPKZ KoperMatjaž Slak, 2022, magistrsko delo Opis: Gradbeni objekti so v svojem življenjskem ciklu podvrženi staranju in obrabi. To še bolj velja za objekte socialne infrastrukture, ki so v svoji funkciji delovanja 24 ur na dan in to vse dni v letu, zaradi česar ti procesi potekajo še hitreje. Med objekte socialne infrastrukture v prvi vrsti prištevamo zdravstvene domove, bolnice, vrtce in šole, univerze, domove za starejše občane, oskrbovana stanovanja, posebne socialnovarstvene domove in drugo infrastrukturo, namenjeno oskrbi starostnikov. V sklop teh objektov sodijo tudi objekti zaporov, skupaj z vso pripadajočo infrastrukturo, namenjeno izvrševanju svojega poslanstva. Za nemoteno zagotavljanje delovanja takega objekta je treba posebno pozornost nameniti stalnemu in organiziranemu vzdrževanju. V sklop teh nalog spada tako redno kot investicijsko vzdrževanje. V okviru tega dela je na vzorcu obstoječega in delujočega objekta zapora prikazana izvedba investicijskega vzdrževanja dela, upoštevaje in z uporabo metod in znanj s področja projektnega managementa. Na osnovi in uporabi modela projektnega vodenja iz PMBOK vodnika (peta izdaja) je kot alternativa klasični izvedbi investicijskega vzdrževanja objekta izvedena varianta v obliki projekta. Pri tem pa ne gre le za gradbeni poseg z izvajanjem gradbeno-obrtniških del, temveč se v okviru projekta prepleta in nadzira še organizacija potrebnih človeških, materialnih in finančnih virov, spoštovanje obsežne zakonodaje in postopkov, ki veljajo le znotraj državne uprave, in posebnosti institucije zapora kot objektu s specifičnim režimom delovanja. Z namenom čim bolj učinkovite izvedbe obnove dela objekta Zavoda za prestajanje kazni zapora Koper se v sklopu projekta vseskozi prepletajo različna področja upravljanja, ki v zaključku magistrskega dela privedejo do realizacije v predvidenem času, s predvidenimi stroški in pričakovano kakovostjo. Ta model se z uporabo ustreznih znanj, veščin, orodij in tehnik projektnih aktivnosti lahko uporabi tudi za obnove drugih objektov zaporov, z manjšimi prilagoditvami pa tudi znotraj drugih objektov institucionalne oskrbe v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: razvrednotena območja, socialna infrastruktura, projektni management, PMBOK vodnik, vzdrževanje objektov, institucionalna oskrba, zapor
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 803; Prenosov: 80
 Celotno besedilo (2,76 MB) |
14. Vpliv dohodkovne neenakosti na socialno mobilnost, izobrazbo in življenjsko dobo : diplomsko deloSandra Kostrešević, 2021, diplomsko delo Opis: Dohodkovna neenakost vpliva na človeka kot posameznika in na družbo kot celoto že od človekovega rojstva, saj je v veliki meri odvisna od naše družine, okolja, v katerem se rodimo in odraščamo, premoženja, ki ga podedujemo, možnosti izobraževanja od zgodnjega otroštva do poznih odraslih let, omogočene zdravstvene oskrbe, stanja na trgu dela in drugih vplivov iz posameznikove okolice. Zaradi obsega svojega poseganja ima pomemben vpliv tudi na naslednje generacije, ki zaradi neugodnega ozadja staršev tudi sami ne morejo izkoristiti svojega potenciala v celoti, kot to lahko storijo otroci staršev z ugodnejšim ozadjem. Namen tega diplomskega dela je bil raziskati vpliv dohodkovne neenakosti na socialno mobilnost, izobrazbo in življenjsko dobo. Za prikaz njenega vpliva smo uporabili metodo sekundarne analize dostopnih podatkov na teh področjih. Ugotovili smo, da ima največji vpliv na izobrazbo, saj ima ta največ povezav z vsemi drugimi področji ter bi izboljšanje kakovosti izobrazbe in daljše obdobje izobraževanja pozitivno vplivali na dohodkovno neenakost. Tako v naslednjih generacijah dohodkovna neenakost ne bi imela tolikšnega vpliva na druga področja in bi bili dosežki posameznikov odvisni od njih ter ne ozadja staršev in drugih okoliščin
Ključne besede: dohodkovna neenakost, Ginijev koeficient, socialna mobilnost, izobrazba, življenjska doba
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2022; Ogledov: 763; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,32 MB) |
15. Socialna izključenost oseb z zmanjšanimi zmožnostmi v primerjavi z lokalno populacijo v obalni regiji : diplomska nalogaMojca Princes, 2022, diplomsko delo Opis: Socialna izključenost je proces, s katerim se osebe z zmanjšanimi zmožnostmi pogosto soočajo. Pri socialni izključenosti prihaja do neenakosti in večkratne prikrajšanosti na družbenem, ekonomskem, političnem ter kulturnem področju. Je neustrezno in neenakopravno sodelovanje posameznikov ter skupin prebivalstva pri dostopu do zdravstva, izobraževanja, zaposlovanja, socialnih storitev in v socialnih mrežah. V diplomski nalogi smo z anketnim vprašalnikom preverjali prisotnost socialne izključenosti pri osebah z zmanjšanimi zmožnostmi v primerjavi z lokalno populacijo v obalni regiji. V raziskavo je zajetih 150 oseb, starih od 20 do 60 let, od tega 67 oseb z zmanjšanimi zmožnostmi in 83 oseb lokalne populacije v obalni regiji. Anketni vprašalnik je obsegal 27 vprašanj, ki so bila razdeljena v sedem kategorij: varnost zaposlitve, zdravje, nastanitev, varnost, socialno okolje, mobilnost in finančna izključenost. Rezultati ankete so potrdili dve hipotezi – v obalni regiji je pri osebah z zmanjšanimi zmožnostmi prisotna manjša varnost zaposlitve kot pri lokalni populaciji in osebe z zmanjšanimi zmožnostmi imajo več zdravstvenih težav v primerjavi z lokalno populacijo. Z rezultati ankete smo ovrgli dve hipotezi: osebe z zmanjšanimi zmožnostmi so bolj finančno izključene kot lokalna populacija in osebe z zmanjšanimi zmožnostmi so manj vključene v socialno okolje kot lokalna populacija v obalni regiji.
Ključne besede: osebe z zmanjšanimi zmožnostmi, socialna izključenost, izključenost, zakonodaja, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 17.05.2022; Ogledov: 680; Prenosov: 60
Celotno besedilo (1,35 MB) |
16. Invalidnost in ponovna vključitev v delovni proces : magistrsko deloPetra Oblak, 2021, magistrsko delo Opis: Človekovo dostojanstvo ni odvisno od posameznikove psihofizične opredelitve, temveč mu pripada iz samega dejstva, da je človek. Zaradi svoje telesne in duševne prizadetosti invalidi uživajo posebno varstvo kot eno temeljnih pravic socialne varnosti. Dejstvo je, da so določene dobrine ugodnosti in tudi pravice, ki so sicer formalnopravno enako priznane vsem, invalidom pa so težje dostopne. Pozitivna dolžnost države je zagotovitev enakih dejanskih možnosti in enakega obravnavanja invalidov, da odpravi, premosti ali zmanjša ovire za neodvisno življenje njih ter njihovo enakopravno vključitev v družbo in delovni proces. Temeljni namen pričujočega magistrskega dela je obravnava pravic invalidov in zaposlovanje invalidov ter problematika uresničevanja le-teh v praksi. Vse to pa je predstavljeno v različnih zakonih. Pri uresničevanju pravic invalidov imajo pomembno vlogo delodajalci, saj je njihova glavna dolžnost in obveznost skrb za njihove pravice in interese, kot jim nalaga Ustava. Zaradi postopne uveljavitve zakonodaje se v Sloveniji ureja le tisti del problematike, ki jih družbe v določenih obdobjih različno zaznajo in razumejo. Skozi prakso novega sistemskega modela poklicne in zaposlitvene rehabilitacije v procesu vračanja na delo je cilj ugotoviti vzroke in predlagati rešitve za neizkazano zanimanje vključitve v poklicno rehabilitacijo, pa čeprav ji zakonodaja pripisuje temeljno pravico. Nemčija, Nizozemska in Švedska različno urejajo pravico do poklicne rehabilitacije. Razlike so vidne pri ponovni vključitvi v delovni proces, ki se različno obravnavajo glede na njihov notranji pravni red posamezne države članice Evropske unije. Za zagotovitev celostne obravnave pravic invalidov in posledično uresničevanje le-teh v praksi sta ključna sodelovanje in večja ozaveščenost širše javnosti.
Ključne besede: invalidnost, brezposelnost, invalidsko zavarovanje, socialna varnost, poklicna rehabilitacija
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2022; Ogledov: 1036; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,11 MB) |
17. Socialnovarstveni prejemki - primerjalna študija med Avstrijo, Slovenijo in Hrvaško ter problematika denarne socialne pomoči v Sloveniji : magistrsko deloKarina Bezjak, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo kako je sistemiziran položaj socialne varnosti, natančneje se usmerimo v politiko socialne varnosti, načelo socialne varnosti in delovanje transferjev za delo, družino in socialne zadeve. Predstavljamo, kako se sistem transferjev za delo, družino in socialne zadeve odraža tudi v praksi. Pri raziskovanju in predstavitvi problematike na obravnavanem področju si pomagamo s teorijo in prakso ter tako predstavimo probleme in rešitve. Ugotavljamo, kakšne pravice do uveljavljanja se pojavljajo v družbi pri posameznikih ali družinah. V okviru raziskave primerjam družinske prejemke v Avstriji in na Hrvaškem s prejemki v Sloveniji. Predstavim primerjavo družinskih prejemkov, bistvene razlike pri uveljavljanju pravic, primerjavo socialne varnosti v omenjenih državah ter kako družinski prejemki in njihov obseg vlivajo na družbo, zaposlovanje in socialno varnost. V družbi veliko zanimanja vzbuja že samo misel na ljudi, potrebne denarne socialne pomoči, kar je bila tudi iztočnica za raziskovanje. Raziskujemoin predstavimo, zakaj prihaja do vedno večjega števila upravičencev oziroma ljudi, ki prejemajo denarno socialno pomoč, kaj je razlog za povečanje statističnih podatkov v obdobju ter kaj vpliva na višanje denarne socialne pomoči. Predstavimo problem, ki se v družbi pojavlja na področju denarne socialne pomoči, ter poskušamo najti rešitev in alternative za obvladovanje. Namen magistrskega dela je tudi predstaviti kakšna bi bila možna pot do alternativne oblike obravnavanja in zanimanja za področje, ki ureja socialnovarstvene interese ter izpostaviti potrebo po sprejemu zakonodaje, po morebitnih spremembah ter po vzpodbujanju razmišljanja širše javnosti.
Ključne besede: družinski prejemki, načela socialne varnosti, socialna politika, uveljavljanje pravic, denarna socialna pomoč
Objavljeno v ReVIS: 29.12.2021; Ogledov: 1271; Prenosov: 100
Celotno besedilo (900,65 KB) |
18. Socialna aktivacija in njena umestitev v zaposlitveno politiko Slovenije : magistrska nalogaEdina Kovač Cvetko, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo pilotni projekt Socialne aktivacije. Osnovni namen sistema
socialne aktivacije je zmanjševanje tveganja revščine z večjo socialno vključenostjo. Gre za
celovit pristop obravnave in reševanja problematike dolgotrajno brezposelnih oseb in
dolgotrajnih prejemnikov denarne socialne pomoči, ki imajo večkrat zapletene zdravstvene in
socialne težave, so ranljivi, socialno izključeni, nemotivirani za spremembe ter posledično
velikokrat težje zaposljivi. V prvem delu magistrske naloge predstavljamo zgodovinski pregled
skrbi za ranljive skupine ter natančno predstavljamo sam projekt Socialne aktivacije.
V drugem, empiričnem delu, predstavljamo stanje socialne aktivacije, kot ga vidijo
intervjuvanci. Za dosego zastavljenih ciljev empiričnega dela uporabljamo kvalitativno
metodologijo v obliki poglobljenih intervjujev udeležencev in izvajalcev projekta. Izbrali smo
globinski pol strukturirani intervju, ki omogoča tudi dodatna podvprašanja, s katerim osebo
usmerjamo k zastavljeni temi.
Magistrska naloga zajema raziskavo dveh skupin intervjuvancev. V prvi skupini raziskujemo
intervjuje respondentov, ki so bili izbrani na razpisu kot izvajalci programa socialne aktivacije
v različnih regijah po Sloveniji, so tisti, ki z udeleženci preživijo največ časa in od katerih se
zahteva, da v točno določenem časovnem okvirju pokažejo merljive rezultate. Pri raziskavi te
skupine ugotavljamo njihove izkušnje, največje izzive, prednosti in slabosti socialne aktivacije.
Neprecenljivi so nam tudi njihovi predlogi za dopolnitev, izboljšavo in umestitev socialne
aktivacije v zaposlitveno politiko Slovenije.
V drugi skupini raziskujemo intervjuje respondentov, ki so bili vključeni v projekt Socialne
aktivacije − v vmesni program, in sicer smo izbrali le tiste udeležence, ki so uspešno zaključili
program in se med programom ali takoj po njegovem zaključku zaposlili. Zanimajo nas njihova
začetna pričakovanja, pridobitve v programu, odnos do denarne socialne podpore, kaj je bilo
tisto, kar je v njih vzbudilo željo po spremembah in tem da se zaposlijo, kaj bi spremenili v SA
ter kateri instituciji bi zaupali vodenje SA v prihodnje.
S pomočjo raziskave v zaključku naloge podajamo predloge vsem deležnikom in oblikovalcem
socialne aktivacije, za njeno izboljšavo ter umestitev v že obstoječi sistem in prakso slovenske
aktivne politike zaposlovanja.
Ključne besede: socialna aktivacija, socialna vključenost, zaposlovanje, udeleženci, pričakovanja, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1106; Prenosov: 105
Celotno besedilo (2,45 MB) |
19. Opredelitev doživljanja varnosti in doživljanja svobode pri brezdomcih in analiza njune medsebojne povezave : magistrska naloga študijskega programa druge stopnjeAnja Medved, 2020, magistrsko delo Opis: Doživljanje varnosti in svobode sta psihološki potrebi vsakega posameznika in tesno povezani
z duševnim zdravjem. Magistrska naloga predstavlja področje doživljanja varnosti in svobode
ter analizira njuno medsebojno povezavo pri posebni družbeni marginalni skupini prebivalstva,
to je pri brezdomcih, ki so nastanjeni v zavetišču za brezdomce. Zgodovina potrjuje, da so
brezdomci vseskozi prisotni v našem okolju. Brezdomstvo ni nov pojav.
Problematika brezdomstva je vseskozi prisotna, zato smo v okviru raziskave ugotavljali, kako
varni in svobodni se počutijo brezdomci v okoliščinah, v katerih so se znašli, in kako sta pri tej
populaciji medsebojno povezana občutek varnosti in svobode. V raziskavi smo z uporabo
kvalitativne metodologije analizirali dejavnike, ki pomembno vplivajo na doživljanje obeh
občutkov pri brezdomcih.
Anonimno smo intervjuvali deset oseb, osem moških in dve ženski v starosti od 34 do 78 let.
Vsi intervjuvani so v zavetišču nameščeni od najmanj 6 mesecev do največ 16 let. Z uporabo
polstrukturiranih intervjujev smo dobili vpogled v zgodbe brezdomcev in v njihova življenja.
Zanimala so nas vprašanja glede doživljanja varnosti in svobode in s kakšnimi vprašanji in
stiskami se srečujejo brezdomci. Dobili smo vpogled, kako urejeno je njihovo življenje v
inštituciji, v kateri so nameščeni, in kaj jim zavetišče nudi. Z raziskavo smo se približali tej
posebni marginalni družbeni skupini prebivalstva in skozi oči novinarke, ki se je prijazno
odzvala na sodelovanje z nami, dobili tudi vpogled, kako na brezdomstvo in brezdomce gleda
tako širša javnost tudi sami brezdomci.
Z raziskavo in predstavitvijo ugotovitev želimo približati brezdomstvo širši javnosti in
destigmatizirati to ranljivo populacijo ter posredovati pridobljene rezultate tistim, ki delajo s to
ranljivo populacijo za boljše razumevanje le-te. Naloga nagovarja bralca, da ozavesti in morda
spremeni odnos do brezdomstva, da se vsi skupaj potrudimo in olajšamo brezdomnim
posameznikom prestop iz skrajnega dna v nekoliko lepši jutri.
Ključne besede: socialna izključenost, stigmatizacija, predsodki, zavetišča, brezdomci, varnost, svoboda, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 2021; Prenosov: 87
Celotno besedilo (1,83 MB) |
20. Vpliv spletnih socialnih omrežij na medosebne odnose med mladimi : diplomska naloga visokošolskega univerzitetnega študijskega programa prve stopnjeTjaša Peršič, 2012, diplomsko delo Opis: Predmet diplomske naloge so spletna socialna omrežja in njihov vpliv na medosebne odnose
mladih. Z nalogo smo želeli ugotoviti, ali mladi poznajo in uporabljajo spletna socialna
omrežja, njihove motive za uporabo le-teh, ter kako le-ta vplivajo na njihove medosebne
odnose v resničnem svetu.
Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni
pojmi, kot so spletna socialna omrežja, računalniško posredovana komunikacija in medosebni
odnosi. Teoretični del smo zaključili s predstavitvijo nekaterih dosedanjih ugotovitev
raziskav, ki so bile izvedene na področju uporabe interneta med mladimi.
V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve kvantitativne ter
kvalitativne raziskave. Iz opravljenih raziskav smo prišli do zaključka, da se ugotovitve
empiričnega dela skladajo z ugotovitvami teoretičnega dela. Ugotovili smo, da mladi zelo
dobro poznajo spletna socialna omrežja, saj so skoraj vsi uporabniki spletnih socialnih
omrežij, da jih najpogosteje uporabljajo z namenom preganjanja dolgčasa ter ohranjanja že
vzpostavljenih medosebnih odnosov v resničnem življenju. Vendar, kljub veliki uporabi
spletnih socialnih omrežij, rezultati kvantitativne raziskave kažejo na to, da se današnja
mladina še vedno zaveda, da je osebni stik kvalitetnejši in pristnejši, ker omogoča prave in
pristne medosebne odnose, kar pa spletna socialna omrežja ne morejo omogočiti. Z
opravljeno kvalitativno raziskavo, pa smo prišli do ugotovitve, da spletna socialna omrežja
tako pozitivno kot negativno vplivajo na mladostnikove medosebne odnose, odvisno pa je od
tega, kako jih posameznik uporablja.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, mladi, medosebni odnosi, vpliv
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 3086; Prenosov: 448
Celotno besedilo (765,00 KB) |
