Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Strah pred javnim nastopanjem je strah, ki je prisoten skoraj v vsakem posamezniku. Je pojav, ki ljudi lahko ovira pri vsakdanjem življenju in njihovih uspehih. Mnogi strah pred javnim nastopanjem skrivajo in si ne priznajo, da jih le-ta ovira v življenju. Posledično se začnejo javnemu nastopanju izogibati in s tem zmanjšajo možnost za uspešno premagovanje strahu pred javnim nastopanjem. Če se s strahom pred javnim nastopanjem ne soočajo in ga ne poskušajo odpraviti, se le-ta veča in vedno težje se ga znebijo. V diplomski nalogi sem poskušala izvedeti, zakaj se posamezniki javnega nastopanja bojijo in kako, če sploh, strah pred javnim nastopanjem premagujejo. Preverila sem pomen besed strah in fobija, dejstva o strahu, kako samopodoba vpliva na pojavljanje strahu in preučila posledice strahu pred javnim nastopanjem. V diplomsko nalogo sem vključila kvalitativno raziskavo, v kateri sem kot merski instrument izvedla fokusno skupino. Tako raziskava kot tudi predelana literatura sta dali podobne rezultate oziroma sklepe. Ugotovila sem, da se veliko posameznikov boji javnega nastopanja. Najpogostejši vzrok za strah pred javnim nastopanjem je, da se posamezniki bojijo biti izpostavljeni in ocenjevani. Bojijo se, da ne bodo sprejeti v družbo in da jih bo ta zaradi napak pri nastopanju zavračala in izobčila. Na pojav strahu pred javnim nastopanjem pomembno vpliva tudi samopodoba posameznika. Večina vprašanih ne uporablja posebnih metod za odpravo strahu pred javnim nastopanjem, čeprav jih poznajo in vedo, da bi jim lahko pomagale. Le dva izmed vprašanih pred javnimi nastopi izvajata jogo za sprostitev. Avtorji prebrane literature svetujejo različne metode, ki pomagajo zmanjšati oziroma odpraviti strah pred javnim nastopanjem. Razhajanje sem opazila le pri fokusni skupini, kjer so bili vprašani skeptični do kakršnih koli metod za odpravljanje strahu pred javnim nastopanjem. Poudarili so, da lahko posameznik strah pred javnim nastopanjem premaga le z veliko vaje in trdne volje.
Ključne besede: javno nastopanje, strah, fobija, samopodoba, socialna fobija
Objavljeno v ReVIS: 29.07.2021; Ogledov: 1323; Prenosov: 114
Celotno besedilo (601,30 KB)

Opis: Temeljni namen pisanja magistrske naloge je raziskati problem povezanosti čustvene inteligence in delovne klime na študiji primera iz javne uprave in gospodarstva. V ta namen sem povabila k sodelovanju v raziskavi (fokusna skupina) zaposlene v javni upravi in nekaterih večjih slovenskih podjetjih, kot so: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... V vsaki skupini je sodelovalo po 8 zaposlenih. Kot zaposleno v državni upravi me je predvsem zanimala povezanost med čustveno inteligenco vodilnih in delovno klimo. Spraševala sem se, kateri so ključni dejavniki, ki vplivajo na delovno klimo, saj imamo vsi približno enake standarde zahtevnosti poslovanja znotraj državne uprave, a je delovna klima različna kot tudi sama učinkovitost znotraj posamezne organizacije v državni upravi. Zato sem to področje izpostavila kot temeljni raziskovalni problem. Kasneje me je zanimal še odgovor na vprašanje, kako je s povezanostjo čustvene inteligence in delovne klime znotraj podjetniškega sektorja. Do sedaj v bazah Cobissa nisem zasledila, da bi kdo analiziral povezanosti čustvene inteligence in delovne klime znotraj javne uprave in v podjetništvu. Zato sem se odločila, da to sama raziščem; še zlasti zato, ker smo priča različnim družbenim dogajanjem, ki so posledica dejanja čustveno neinteligentnih oseb. V pričujoči nalogi sem zastavila za obe raziskavi temeljni raziskovalni problem, in sicer v prvi raziskavi, kako čustvena inteligenca vpliva na delovno klimo v javni upravi ter v drugi, kako le-ta vpliva na delovno klimo v nekaterih večjih slovenskih podjetjih. Zanimala so me predvsem vprašanja zavedanja pomena čustvene inteligence na delovnem mestu in uravnotežena uporabnost njenih parametrov v praksi. Moj cilj je bil ponuditi aplikativne rešitve problema in odgovoriti na vprašanji: kako uravnovesiti čustva (nikakor jih ne zatirati) na delovnem mestu ter kako z visoko inteligentnim čustvenim obnašanjem priti do čim boljše delovne klime in posledično tudi do učinkovitejših rešitev v javni upravi kot tudi v podjetništvu. Zato sem s pomočjo analize dejavnikov, ki vplivajo na uravnovešena čustvena ravnanja, kot tudi s pomočjo izsledkov raziskav, prikazala probleme in ključne dejavnike za uravnoteženo uporabo čustvene inteligence za doseganje boljše delovne klime znotraj javne uprave kot tudi znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Obravnavano tematiko sem v pričujoči magistrski nalogi analizirala z raziskovalno metodo fokusna skupina, v kateri so sodelovali nekateri sodelavci znotraj javne uprave in posamezniki iz večjih slovenskih podjetij. Za raziskavo v magistrski nalogi sem uporabila raziskovalno metodo: fokusna skupina (kvalitativna metoda za raziskovanje in je ena od metod za zbiranje, analizo in interpretacijo podatkov). Iz odgovorov v fokusni skupini se je jasno potrdilo, da je čustvena inteligenca v direktni povezavi z delovno klimo in da si zaposleni v javnem sektorju želijo imeti za svojega vodjo čustveno in socialno inteligentno osebo, ki se zna empatično vživeti v probleme drugih ter je pozitivna oseba, ki jim je za vzgled. Zadovoljstvo zaposlenih pa je poglaviten pogoj za uspešno poslovanje in doseganje zadanih ciljev vsake poslovne organizacije, zlasti za doseganje učinkovitosti v njej. Zanimalo me je tudi, kakšen je odnos med delovno klimo in čustveno inteligenco znotraj nekaterih večjih slovenskih podjetij. Zato sem izvedla kvalitativno raziskavo z zaposlenimi iz nekaterih večjih slovenskih podjetij: Gorenje Velenje, Lek Ljubljana, Mercator Ljubljana, Petrol Ljubljana ... Rezultati so bili podobni, pa vendar v svoji specifičnosti v nekaterih segmentih različni od prvih. Na koncu sem rezultate ene raziskave primerjala z rezultati druge in potegnila vzporednice, oziroma ločnice. V sklepnem delu sem podala še predlog izboljšav kot aplikativno rešitev, pridobljeno na podlagi izsledkov teh dveh raziskav.
Ključne besede: javna uprava, gospodarstvo, čustvena inteligenca, amigdala, čustvena zrelost, socialna inteligenca, socialna zrelost, stres, empatija, socialni možgani, delovna klima, timsko delo, socialna vloga, fokusna skupina, paradigma
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1034; Prenosov: 79
Celotno besedilo (877,55 KB)

Opis: V zadnjih dveh desetletjih, ko smo priča velikemu razvoju mobilne in internetne oziroma tehnologije na sploh, je vseobsegajoča tehnologija skupaj s svojimi uporabniki postala pomembno področje raziskovanja. Tehnologija se je popolnoma vpletla v naše vsakdanje življenje, kot najbolj dovzetni zanjo pa veljajo mladostniki in zato so v magistrski nalogi tudi predmet raziskovanja. Razvoj informacijsko komunikacijske tehnologije nam je v precejšnji meri spremenil življenje, saj si življenja brez mobilnika in računalnika sploh ne znamo več predstavljati. Krog prijateljev smo si včasih širili v izobraževalnih ustanovah in na dvorišču, danes pa je iskanje prijateljev popolnoma drugačno, hitrejše, lažje, saj so nas preplavila socialna omrežja, ki nam omogočajo iskanje prijateljev, izmenjavo mnenj, slik, idr.. Magistrska naloga je razdeljena v dva dela, teoretični in empirični del. V teoretičnem oziroma prvem delu naloge smo predstavili ključne pojme in življenje mladostnikov v koraku z novimi komunikacijskimi tehnologijami. V empričnem delu naloge smo izvedli kvantitativno raziskavo s pomočjo internetnega vprašalnika, objavljenega na profilih omrežja Facebook. Na tem omrežju smo poiskali naše respondente, ki so odgovorili na anketni vprašalnik na podlagi katerega smo odgovorili na naše glavno raziskovalno vprašanje: »Ali se uporabniki mobilnika za namen socialnih omrežij razlikujejo od drugih uporabnikov socialnih omrežij, tistih, ki do socialnih omrežij dostopajo samo preko računalnika?«. Z analizo pridobljenih podatkov smo odgovorili na raziskovalno vprašanje in ugotovili, da mobilnemu delu skupine respondentov mobilnik predstavlja pomembnejši statusni simbol, prav tako jim socialno omrežje Facebook predstavlja bolj pomembno družabno okolje, kot tistim iz internetne skupine.
Ključne besede: mladostniki, mobilna tehnologija, internet, socialni kapital, socialna omrežja, Facebook
Objavljeno v ReVIS: 26.07.2021; Ogledov: 1563; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Dolgotrajna oskrba je aktualna problematika v Evropi in v Sloveniji. Glede na vse večji izziv staranja prebivalstva bodo morale občine v prihodnosti povečati izdatke, namenjene dolgotrajni oskrbi, zgolj za ohranitev trenutnega stanja. Izboljšanje se vsakoletno oddaljuje, saj stroka ne najde uspešnih rešitev. Magistrsko delo proučuje razvitost dolgotrajne oskrbe v Sloveniji in razpoložljivost različnih oblik oskrbe starostnikov. Poleg predstavitve najpogostejših oblik socialne infrastrukture za oskrbo starostnikov so predstavljene tudi kapacitete in povpraševanje. Teoretični del magistrskega dela tvorijo analize in povzetki obstoječih raziskav ter literature in interpretacija javno dostopnih statističnih podatkov. Praktični del je izsledek odgovorov na vprašalnik, ki bo posredovan vsem občinam osrednjeslovenske statistične regije. Poleg analize odgovorov na vprašalnik bodo temelj za potrditev hipoteze tudi javno dostopni statistični podatki. Namen magistrskega dela je predstaviti aktualno problematiko staranja prebivalstva, ki vpliva na vse večje potrebe po vzpostavitvi delujočega sistema, ki bo sistematično urejal področje dolgotrajne oskrbe. Namen je tudi opozoriti na različne stopnje dostopnosti oskrbe med statističnimi regijami Slovenije. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo razlike med ponudbo in povpraševanjem socialne infrastrukture v oskrbovalnih sistemih starostnikov med osrednjeslovensko in drugimi statističnimi regijami ter na podlagi ugotovitev potrditi zastavljeni hipotezi. V nalogi smo ugotovili, da obstajajo razlike med ponudbo in povpraševanjem med osrednjeslovensko in drugimi statističnimi regijami, poleg tega pa tudi, da povpraševanje znatno presega ponudbo. Ugotovitve magistrskega dela bi lahko stroka uporabila za smernice do ustreznih rešitev, ki bi ublažile negativne posledice staranja prebivalstva in na podlagi izsledkov pristopila k iskanju rešitev, katerih pozitivne učinke bi sčasoma občutili prav vsi.
Ključne besede: socialna infrastruktura, dolgotrajna oskrba, institucionalna oskrba, starostniki, staranje prebivalstva, statistika
Objavljeno v ReVIS: 18.02.2021; Ogledov: 1845; Prenosov: 109
Celotno besedilo (2,30 MB)

Ključne besede: socialno podjetništvo, management znanja, podporno okolje, socialne zadruge, socialna ekonomija
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2021; Ogledov: 1328; Prenosov: 87
Celotno besedilo (861,32 KB)