Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


51 - 60 / 97
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
51.
Ureditev starostnih pokojnin v Evropski uniji : magistrsko delo
Ira Osojnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga vsebuje pregled področja starostnih pokojnin v državah članicah Evropske unije. Osredotoča se na zakonsko ureditev starostnega pogoja, dobe plačanih pokojninskih prispevkov in druge pogoje, ki omogočajo prejemanje polne starostne pokojnine tistim, ki so te omejitve izpolnili. Naloga povzema tudi reforme, ki so jih države članice v zadnjem obdobju implementirale v socialno zakonodajo, ki pokriva starostne pokojnine, ter ključen razlog za reformiranje tega področja, ki je negativna demografska slika prebivalstva Evropske unije.Začetni del naloge opisuje razvoj socialnega varstva v Evropi s poudarkom na pokojninah. V tem sklopu je opisana delitev evropske socialne varnosti na tri različne sisteme, ki imajo danes velik vpliv na financiranje starostnih pokojnin. Evropska unija kot skupnost večine evropskih držav se s pogostimi ukrepi in vzvodi intenzivno trudi ohraniti socialne standarde, ki jih najrazvitejše članice v skupnosti danes dosegajo.Osrednji del naloge vsebuje pregled trenutne zakonske ureditve držav članic Evropske unije in Slovenije na področju starostnih pokojnin. Predstavljene so tudi reforme tega področja, ki jih posamezne članice že izvajajo in reforme,ki so v nekaterih državah še napovedane. Zadnji sklop naloge povzema učinkovite reforme in s tem rešitve na področju starostnih pokojnin, ki so jih izvedle druge države članice EU ter primere kako bi lahko Slovenija izkušnje drugih članic na področju reformiranja starostnih pokojnin implementirala v prihajajočo pokojninsko reformo.
Ključne besede: Evropska unija, socialna varnost, pokojninski sistemi, starostne pokojnine, reforme, demografija
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2018; Ogledov: 2671; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

52.
53.
54.
Oglaševanje na socialnih omrežjih in pomen uporabe socialnih omrežij v Občinski upravi Novo mesto : diplomska naloga
Jožica Saje, 2017, diplomsko delo

Opis: Oglaševanje je pomembna sestavina današnje družbe, ki se vse bolj izvaja na socialnih omrežjih. To za marsikatero organizacijo predstavlja hiter in preprost način za oglaševanje svojega izdelka ali storitve, obenem pa prihrani veliko časa in denarja. Vse bolj oglaševanje na socialnih omrežjih uporabljajo tudi javne uprave, med njimi tudi občine. Ena izmed njih je tudi Občina Novo mesto. Uvedba uporabe socialnih omrežij v njihov način poslovanja jim je prinesla številne ugodnosti na področju boljšega informiranja, bogatejše vizualne predstavitve dogodkov. Poudarek, ki se dandanes nameni uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije v naši družbi, je pripomogel tudi k boljši optimizaciji občin, da so se odločile uporabljati socialna omrežja. Namen seminarske naloge je proučiti že obstoječo literaturo o oglaševanju na socialnih omrežjih, s poudarkom na pomenu uporabe v javnih upravah, ter raziskati, katera socialna omrežja uporablja Občina Novo mesto in kakšen je njihov poglavitni pomen uporabe.
Ključne besede: oglaševanje, socialna omrežja, občina, informiranje, Facebook, Twitter, Instagram, YouTube
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 3841; Prenosov: 248
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

55.
56.
Potenciali in ovire socialnega podjetništva na Dolenjskem : diplomska naloga
Katja Hace, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na potenciale in ovire dolenjske regije na področju socialnega podjetništva. V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni pojmi socialna ekonomija, socialno podjetništvo in socialno podjetje. Sledi predstavitev zakonske opredelitve socialnega podjetništva v Sloveniji ter trenutnega stanja v Sloveniji in na Dolenjskem. V nadaljevanju so predstavljeni rezultati kvalitativne analize, kjer je bilo s pomočjo intervjujev s socialnimi podjetniki in lokalno institucijo ugotovljeno, da ima dolenjska regija velik potencial, ki ga je mogoče bolje izkoristiti ob večji pomoči lokalne skupnosti in države. Vse prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti Dolenjske pa so predstavljene na koncu diplomske naloge, v SWOT-analizi.
Ključne besede: socialno podjetništvo, socialna podjetja, lokalna skupnost, Dolenjska, potenciali in ovire, SWOT analiza
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 3080; Prenosov: 214
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

57.
Računalniško opismenjevanje v mehanizmu izboljšave kakovosti življenja starostnikov v Mestni občini Ljubljana : magistrska naloga
Miša Zidar, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga vsebuje raziskovalno delo na področju izboljševanja kakovosti življenja starostnikov z udeležbo na računalniških tečajih, ki jih brezplačno organizira Mestna občina Ljubljana, z namenom računalniškega opismenjevanja starostnikov. V današnjem času je to koncept vseživljenjskega učenja. V teoretičnem delu smo opredelili starostno skupino, s katero smo izvedli raziskavo ter izpostavili izboljševanje kakovosti njenega življenja z udeležbo na računalniških tečajih in posledično zviševanje računalniške pismenosti ter druženja s sovrstniki. Nato sledi metodologija, kvalitativna analiza vsebine in predstavitev rezultatov. Opravili smo skupinski intervju, pri katerem smo se osredotočili na pripovedovanje udeležencev, ki so določenim stvarem, dogodkom in okoliščinam, na podlagi svojih izkušenj pripisovali določen pomen. Računalniško opismenjevanje starostnikov je eden izmed posameznih delov vseživljenjskega učenja, ki jim daje občutek samostojnosti v svetu informacijsko komunikacijskih tehnologij.
Ključne besede: starostniki, kakovost življenja starostnikov, socialna opora, računalniško opismenjevanje starostnikov, vseživljensko učenje
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 3253; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (640,46 KB)

58.
Uporaba in nevarnosti spletnih socialnih omrežij med mladimi v Posavju : diplomska naloga
Karolina Pšeničnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Uporaba spletnih socialnih omrežij se je v zadnjih letih močno povzpela. Med uporabniki so zelo aktivni tudi otroci in mladostniki. Spletna omrežja uporabljajo za klepetanje s prijatelji, igranje iger, ustvarjanje novih poznanstev, deljenje fotografij, všečkanje strani znanih ljudi, slik, statusov ipd. Med mladimi so trenutno najbolj uporabljena spletna socialna omrežja Facebook, Instagram in Snapchat. Pri njihovi uporabi redkokdo pomisli na nastavitve zasebnosti, posledice deljenja fotografij ter druge nevarnosti, ki prežijo na njih. Mladi, celo otroci mlajši od deset let, preživijo na socialnih omrežjih več ur na dan, kjer tekmujejo v številu dodanih prijateljev in sledilcev. Zato jih veliko sprejme prošnje prijateljstev od neznanih oseb in si s tem poveča možnost raznovrstnih napadov. Ne zavedajo se nevarnosti, kot so zlonamerna programska oprema, kraja osebnih podatkov, zloraba profilov, spletno nadlegovanje, zasvojenost in spolni napadalci. Največ lahko pri tem pomagajo starši z ozaveščanjem in informiranjem otrok, nadzorom ter s pogovorom, saj tako v otroku vzbudijo občutek varnosti in zagotovijo, da bodo otroci k njim prišli po nasvete in pomoč.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, mladi, nevarnosti, starševski nadzor, varnost
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 5413; Prenosov: 361
.pdf Celotno besedilo (948,88 KB)

59.
Informacijska varnostna kultura uporabnikov Facebooka : diplomska naloga
Nadja Zoran, 2015, diplomsko delo

Opis: Uporaba Facebooka je zelo razširjena in hkrati lahko tudi zelo nevarna. Facebook je prav zaradi svoje priljubljenosti pogosto tarča napadalcev. Poleg zavedanja, da nevarnosti obstajajo, je pomembno predvsem tudi to, kako se uporabniki v resnici vedejo. Facebook je sicer brezplačen, vendar se na njem trguje z našimi podatki. Sami moramo vedeti, kaj na Facebooku lahko počnemo in kaj je bolje, da ne. Dejstvo je, da se vedno večji del družabnega življenja posameznika odvija v virtualnem svetu, ki poleg vseh prednosti prinaša tudi zelo veliko nevarnosti. Razkorak med znanjem in zavedanjem uporabnika ter dejanskim obnašanjem in vedenjem uporabnika nam ponazori oceno informacijske varnostne kulture. Predpostavljali smo, da je stopnja varnosti v segmentu znanja in zavedanja višja od stopnje segmenta obnašanja in vedenja. To smo s pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli, lahko potrdili. Opazna je torej razlika med tem, da uporabniki Facebooka vedo, kako je potrebno varno ravnati, vendar ne ravnajo tako.
Ključne besede: socialna omrežja, Facebook, informacijsko-varnostna kultura, varnost, obnašanje, vedenje, znanje, zavedanje
Objavljeno v ReVIS: 21.08.2018; Ogledov: 3053; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

60.
Spletna socialna omrežja, varnost in zasebnost mladostnikov : magistrska naloga
Jožica Luzar, 2015, magistrsko delo

Opis: Obravnavana je tematika spletnih socialnih omrežij, zasebnosti in mladih uporabnikov v sodobni družbi. Popularnost uporabe spletnih socialnih omrežij je med mladostniki velika. Socialne mreže se ravno tako kot v realnem svetu gradijo v spletnih socialnih omrežjih, prek katerih se sklepajo socialni odnosi in vezi. Storitve, ki jih mladostniki uporabljajo v spletnih socialnih omrežjih, so izpostavljene določenim tveganjem, kot so nevarnost vdora in nadzora brez naše vednosti, spletno nadlegovanje ali celo prevzem identitete. Varnost in zasebnost uporabnika sta še posebno ogroženi v obdobju mladostništva, ko se osebnost šele izoblikuje, hkrati pa se mladostniki vrednotijo po tem, kako jih vrstniki sprejemajo. Opravljena raziskava na primeru ciljne skupine pripomore k razumevanju, kako mladostniki uporabljajo spletna socialna omrežja ter na kakšen način skrbijo za varnost in zasebnost na spletnih socialnih omrežjih. Razumevanje uporabe je pomembno pri ozaveščanju mladostnikov o varni rabi spletnih socialnih omrežij.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, varnost, zasebnost, zaščita, mladostniki, komuniciranje, medosebni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 20.08.2018; Ogledov: 3493; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh