Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Tako kot se razvija in spreminja Evropska Unija, se tudi razvija in spreminja njen pravni red. Razmerje med pravnim redom Evropske unije in pravnimi redi držav članic ureja načelo primarnosti. To načelo ureja situacije, ko sta ta dva pravna reda v konfliktu in razrešuje vprašanje, katero pravo naj se uporabi pri njihovem vzajemnem nasprotovanju. Preko judikature Sodišča Evropske unije se je oblikovalo stališče, da ima pravo EU prednost pred nacionalnim pravom. Ob tem se moramo zavedati, da EU deluje v obsegu prenesenih pristojnosti in v primeru, da je pravni akt zunaj tega okvirja, mu ne moremo dati prednosti. V primeru konflikta ali celo kršitve načela primarnosti ni nobene nadrejene instance ali razsodnika, ki bi lahko natančno določil katero pravo naj uporabimo, upoštevajoč dejstvo, da sta ta dva pravna reda v heterarhičnem razmerju. Zadeva C-399/09 M. Landtová proti ČSSZ oz. posledice le-te je tipičen primer nasprotovanja teh dveh pravnih redov in označba sodbe kot "ultra vire" s strani Ustavnega sodišča ČR to zelo jasno dokazuje. V tej nalogi poleg podrobne analize celotnega problema preučujem in predstavljam agumente za in nasprotne argumente v zvezi z ravnanjem Ustavnega sodišča. Argumenti bodo preučeni na podlagi odločitev tako Ustavnega sodišča ČR kot tudi na podlagi odločitev Vrhovnega upravnega sodišča in navsezadnje na podlagi številnih mnenj in komentarjev s strani čeških in tujih pravnih strokovnjakov. Ob tem velja poudariti, da celoten problem ne zajema samo omenjenega primera ge. Landtové, ampak celo vrsto primerov, ki so se začeli pojavljati po razpadu takratne Češko-slovaške federativne republike ter pri uporabi Pogodbe med Češko in Slovaško republiko o socialni varnosti.
Ključne besede: pravni postopek, socialna varnost, Evropska unija, Češka, Slovaška, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 4403; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: V sodobni družbi se velik pomen namenja socialni varnosti, za katero v večji meri skrbi država. Ustava RS določa, da je Slovenija pravna in socialna država, kar se izraža tako, da osebam, ki so potrebne pomoči, s socialnim varstvom zagotavlja socialnovarstvene storitve oziroma prejemke, med katere spadajo tudi pravice iz javnih sredstev. Kadar vstopamo v pravno razmerje z državo, govorimo o upravnopravnem razmerju, kjer organi oblasti odločajo v posameznih upravnih zadevah iz različnih upravnih področij po zakonsko predpisanem postopku. Splošen upravni postopek ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Postopek uveljavljanja pravic iz javnih sredstev spada med posebne upravne postopke, ki ga ureja specialni predpis, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Če ZUPJS določenega vprašanja postopka ne obravnava, se dopolnilno uporabi ZUP. Poleg postopkovnih določb oba zakona vsebujeta tudi temeljna načela, minimalne procesne standarde, ki morajo biti zagotovljeni strankam v vsakem postopku. Med temeljna načela spadata tudi pravna varnost in varstvo pravic strank v postopku. Predloženo diplomsko delo primerjalno predstavlja splošni upravni postopek (ZUP) in posebne postopkovne določbe ZUPJS. S primerjavo obeh postopkov je bilo ugotovljeno, da so načela pravne varnosti in varstva pravic strank s posebnimi postopkovnimi določbami ZUPJS ustrezno zagotovljena, saj le-ta zagotavljajo višji standard varnosti. Načelo pravne varnosti in varstva pravic pa seveda tudi zahteva, da se država oziroma njen zakonodajni organ odziva na družbene spremembe in potrebe svojih državljanov in temu ustrezno prilagaja tudi vsebino pravic in način njihovega uveljavljanja in zagotavljanja.
Ključne besede: socialna varnost, javna sredstva, upravni postopek, ustavne pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3565; Prenosov: 188
Celotno besedilo (695,04 KB)

Opis: Na voljo je vedno več spletnih storitev, ki nam lajšajo vsakdanja opravila, od pošiljanja pošte do nakupovanja in tudi druženja. V zadnjem času so zelo priljubljena spletna socialna omreţja, ki omogočajo druženje s prijatelji in spoznavanje novih ljudi. Čeprav je splet zelo uporabno orodje, pa ima tudi svoje slabe lastnosti ena od teh je slaba varnost osebnih podatkov. V tej nalogi smo poizkusili raziskati, kako uporabniki dojemajo zasebnost na spletnih socialnih omrežjih. V teoretičnem delu smo na splošno predstavili spletna socialna omrežja, bolj podrobno pa smo predstavili spletno omrežje Facebook. Opisali smo, kako lahko zaščitimo del svoje zasebnosti s pripomočki, ki nam jih to spletno socialno omrežje ponuja. V nadaljevanju naloge pa smo predstavili osnove varstva osebnih podatkov in zasebnosti, pregledali smo problematiko zasebnosti v virtualnem prostoru in tehnologije, ki so nam lahko v pomoč pri njenem zagotavljanju. V empiričnem delu pa smo opisali izvedeno raziskavo in pridobljene rezultate.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, zasebnost, Facebook, osebni podatki, politika zasebnosti
Objavljeno v ReVIS: 10.08.2018; Ogledov: 2887; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,24 MB)

Ključne besede: stečaj, insolventnost, stečajna masa, pravna država, socialna država, brezposelnost, odpuščanje, predujem, brezplačna pravna pomoč, jamstveni sklad
Objavljeno v ReVIS: 07.08.2018; Ogledov: 2598; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,59 MB)

Ključne besede: pravica do zasebnosti, spletna socialna omrežja, sodno varstvo, osebni podatki, zloraba zasebnosti, nastavitve zasebnosti
Objavljeno v ReVIS: 06.08.2018; Ogledov: 2336; Prenosov: 134
Celotno besedilo (2,11 MB)