Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi : magistrsko delo
Andreja Čuk Pavkovič, 2025, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavane pravice proizvajalcev fonogramov. Zastavljeni sta bili dve raziskovalni vprašanji: prvič, katere vidike teh pravic je Sodišče Evropske unije (EU) največkrat obravnavalo in ali slovenska sodna praksa sledi njegovim smernicam, ter drugič, ali se pri obravnavi navedene tematike odločitve slovenskih in tujih sodišč razhajajo. Sodna praksa je pokazatelj, kje vsakokratna ureditev potrebuje natančnejšo razlago določb pravnih virov in praks ali pa drugačne rešitve. Zato je namen magistrskega dela raziskati pravice proizvajalcev fonogramov v sodni praksi z njihovim razvojem do današnje ureditve. Z zgodovinsko, normativno-dogmatično, deskriptivno, kvalitativno, primerjalno, analitično in sintetično raziskovalno metodo se je raziskalo zgodovino navedenih pravic, preučeni so bili mednarodni, evropski in nacionalni pravni viri, temeljni pojmi, zbrana, analizirana in primerjana je bila tudi sodna praksa. Ugotovljeno je bilo, da je Sodišče EU v svoji sodni praksi na obravnavanem področju največkrat razlagalo pojem »priobčitev javnosti« iz prvega odstavka 3. člena Direktive 2001/29/ES, slovenska sodišča pa sledijo razlagam le-tega ter se nanje v obrazložitvah sklicujejo, v nekaterih primerih pa so podala enako oziroma podobno odločitev kot Sodišče EU že leta pred odločitvijo slednjega. Ugotovljeno je bilo tudi, da so se nacionalna sodišča drugih držav članic EU prav tako v večji meri soočala z vprašanji v zvezi s priobčitvijo javnosti. V primerjavi s sodno prakso slovenskih sodišč je bilo možno ugotoviti tudi razhajanja v odločitvah slovenskih in tujih sodišč. Nadalje se je uporaba »primernega« in »pravičnega« nadomestila v ZASP izkazala za nedosledno, v nekaterih primerih pa niti ne sledi uradnim slovenskim prevodom določb pravnih virov EU, ki so implementirane v ZASP. Pri pregledu literature, pravnih virov in sodne prakse pa se je pokazalo tudi nekaj neenotnosti v mnenjih oziroma stališčih teorije oziroma sodne prakse, kar pomeni odprta vprašanja za nadaljnji razvoj pravic proizvajalcev fonogramov.
Ključne besede: sorodne pravice, proizvajalec fonogramov, fonogram, nadomestilo, sodna praksa, priobčitev javnosti, Sodišče Evropske unije
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 992; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

2.
Glasba v oblaku : pravni vidiki na področju varstva avtorskih in sorodnih pravic : magistrska naloga
Urška Strojin, 2016, magistrsko delo

Opis: Digitalne glasbene omarice so drastično spremenile način, kako ljudje hranijo, dostopajo do in poslušajo glasbo. Zaradi svoje karakteristike »zaprtosti« ter razlage zakonodaje s strani sodišč predstavljajo digitalne glasbene omarice imetnikom avtorskih ter sorodnih pravic in glasbeni industriji težave pri odkrivanju kršitev. Problematiko smo prikazali skozi razvoj zakonodaje in sodne prakse oz. sodnih primerov, katerih odločitve so imele nadaljnji vpliv na legitimnost uporabe tehnologije deduplikacije. Prav tako smo se osredotočili na problematiko določanja odgovornosti ponudnikov spletnih vsebin za neposredne in posredne kršitve ter problematiko izdaj obvestil za kršitve. Analiza primera MP3tunes, na katerega so pri končni razsodbi imeli vpliv številni drugi sodni primeri, nam je podala okvirni vidik obsežnosti omenjene problematike.
Ključne besede: računalništvo, računalništvo v oblaku, glasbena industrija, avtorske pravice, sorodne pravice, digitalne glasbene omarice
Objavljeno v ReVIS: 22.08.2018; Ogledov: 7918; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh