1. Spolnost in čustveni odnosi pri osebah z motnjo v duševnem razvojuAmela Zahirović, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Spolnost in čustveni odnosi so pri odraslih osebah z motnjo v duševnem razvoju (MDR) pogosto prezrto in stigmatizirano področje, čeprav predstavlja osrednje razsežnosti kakovosti življenja, samopodobe in socialne vključenosti. Namen raziskave je bil preučiti razumevanje, izražanje in doživljanje spolnosti in čustvenih odnosov pri osebah z MDR. Z raziskavo smo želeli prispevati k destigmatizaciji in celovitejšemu razumevanju njihovih potreb ter osvetliti vlogo okolja (družina, skrbniki, strokovni delavci, zdravstveni delavci) pri omogočanju varnega in podpornega izražanja teh potreb.
Metode: V raziskavi smo uporabili mešano metodo dela in kombinirali kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Anketirali smo skupno 115 oseb, in sicer 58 strokovnih delavcev in 57 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR ter 83 oseb z MDR, od tega 31 oseb z lažjo MDR in 52 oseb z zmerno MDR. Intervjuvali smo skupno 17 oseb, in sicer 6 oseb z MDR, 6 strokovnih delavcev različnih profilov in 5 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR.
Rezultati: Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v stališčih med strokovnimi delavci in družinskimi člani oziroma skrbniki, pri čemer so strokovni delavci izkazali višje strinjanje s pravico oseb z MDR do spolnosti in partnerskih odnosov. Ugotovili smo tudi, da večina oseb z MDR spolnost in čustvene odnose razume pozitivno in zrelo, pri čemer ni bilo statistično značilnih razlik med osebami z lažjo MDR in osebami z zmerno MDR. Rezultati tako kvantitativne kot tudi kvalitativne analize pri osebah z MDR niso pokazali pomembnih razlik glede na starost, spol in stopnjo motnje, so pa se pokazale razlike glede na udeležbo na delavnicah ali predavanjih o spolnosti, saj so udeleženci delavnic dosegali višje povprečne rezultate pri znanju in odnosih. Kvalitativna analiza je dodatno pokazala, da udeleženci spolnost izražajo na treh osnovnih poteh: skozi »običajen« partnerski odnos (zmenki, bližina, intimnost), z dejanji in telesnim vedenjem ter z besedami.
Razprava: Odrasle osebe z lažjo in zmerno MDR spolnost in čustvene odnose večinoma razumejo kot izraz ljubezni, bližine in spoštovanja, pri čemer med skupinama ni večjih razlik v samem razumevanju, temveč predvsem v stopnji samostojnosti in načinu izražanja. Kakovost podpore okolja, npr. dostopnost pogovora o spolnosti, jasna pravila o mejah, možnost zasebnosti ter vključevanje v ciljno usmerjene programe spolne vzgoje, se je pokazala kot ključni dejavnik za varno, zrelo in socialno ustrezno izražanje spolnosti. Na tej osnovi raziskava poudarja potrebo po sistematičnem vključevanju tematik spolnosti in čustvenih odnosov v programe za osebe z MDR ter po usposabljanju družinskih članov in strokovnih delavcev, da bodo intimnost oseb z MDR podpirali, ne le regulirali.
Ključne besede: osebe z motnjo v duševnem razvoju, spolnost, čustveni odnosi, spolna vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 449; Prenosov: 42
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
2. Pomen spolne vzgoje pri preprečevanju nastanka in prenosa spolno prenosljivih okužbDražen Franić, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Spolna vzgoja ni le posredovanje dejstev o človeški anatomiji in reprodukciji, temveč tudi razvijanje odgovornega odnosa do spolnosti, krepitev samozavesti in sposobnosti za vzpostavljanje varnih ter zdravih medosebnih odnosov; kot taka predstavlja ključni dejavnik pri preprečevanju spolno prenosljivih okužb. Spolno prenosljive okužbe imajo daljnosežne posledice za spolno in reproduktivno zdravje posameznikov ter povzročajo dolgotrajne stroške za zdravstveno varstvo v skupnosti. Uradno prijavljene stopnje teh bolezni pogosto podcenjujejo dejansko breme okužb, saj so številne spolno prenosljive bolezni asimptomatske, poleg tega je poročanje o njih pogosto pomanjkljivo.
Metoda: Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opredelili pomen spolne vzgoje, predstavili spolno prenosljive okužbe ter vlogo zdravstvenih delavcev pri njihovem preprečevanju. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google učenjak in ResearchGate. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik; anketiranje smo izvedli prek spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje trenutne ravni informiranosti in ozaveščenosti študentov ter vpliva spolne vzgoje na preprečevanje spolno prenosljivih okužb. V raziskavo so bili vključeni redni študenti 1. stopnje Univerze v Novem mestu, stari do 25 let. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s programoma 1KA in SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 166 študentov, in sicer 67,3 % žensk in 32,7 % moških. Skoraj polovica študentov – 47,5 % – je obiskovala fakulteto za ekonomijo in informatiko, 35,6 % fakulteto za zdravstvene vede in 16,8 % fakulteto za strojništvo. Manj kot polovica študentov meni, da so dovolj informirani o spolno prenosljivih okužbah (SPO) in strategijah za njihovo preprečevanje, čeprav so pokazali dobro poznavanje teh bolezni. Večina študentov zelo pogosto ali vedno uporablja zaščito pri spolnem odnosu z neznanim partnerjem, se izogiba pogosti menjavi spolnih partnerjev, občasno obiskuje preventivne zdravstvene preglede ter se redko testira za SPO. Večino znanja o spolno prenosljivih okužbah so študenti pridobili na internetu, v šoli in od zdravstvenih delavcev. Po njihovem mnenju ima spolna vzgoja pomembno vlogo pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb. Zdravstvene delavce dojemajo kot zaupanja vredne in kompetentne sogovornike pri temah, povezanih s spolnostjo.
Razprava: Študenti Univerze v Novem mestu so sicer pokazali dobro znanje o spolno prenosljivih okužbah in strategijah za njihovo preprečevanje, a ostajajo vrzeli v tem znanju, ki jih je treba zapolniti. Univerza bi z uvedbo spolne vzgoje (ki je temeljnega pomena pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb) kot obveznega predmeta v študijske programe ali z organizacijo izobraževalnih in informativnih dogodkov prispevala k spolnemu zdravju oziroma zmanjšanju pojavnosti spolno prenosljivih okužb med mladimi. Tako bi internet kot glavni vir informacij, in to v nekaterih primerih zavajajočih, nadomestili usposobljeni učitelji in zdravstveni delavci.
Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 1124; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,94 MB) |
3. |
4. |
5. |
