Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv dela in delovnih pogojev na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negi
Ana Livojević, 2026, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Zaposleni v zdravstveni negi so bili pri svojem delu izpostavljeni številnim fizičnim, psihičnim in čustvenim obremenitvam, ki so lahko vplivale na njihovo zdravje, počutje in kakovost življenja. Med pomembnejše dejavnike so sodili stres na delovnem mestu, izmensko in nočno delo, fizična ter čustvena izčrpanost ter oteženo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Spolna aktivnost in spolno zadovoljstvo sta predstavljala pomemben del posameznikovega zdravja in kakovosti življenja. Namen raziskave je bil preučiti povezanost dela in delovnih pogojev s spolno aktivnostjo zaposlenih v zdravstveni negi. Metode: Raziskava je temeljila na mešanem raziskovalnem pristopu. Kvantitativni del je bil izveden s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, pripravljenega na podlagi pregleda domače in tuje strokovne ter znanstvene literature. V raziskavi sta sodelovala 202 zaposlena v zdravstveni negi na različnih ravneh zdravstvenega varstva. Kvalitativni del raziskave je bil izveden s sedmimi polstrukturiranimi intervjuji. Kvantitativni podatki so bili analizirani s programom IBM SPSS Statistics 26.0, kvalitativni podatki pa s pomočjo tematske analize. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so zaposleni v zdravstveni negi kot najpomembnejše dejavnike, ki vplivajo na spolno aktivnost, prepoznali fizično, duševno in čustveno izčrpanost, stres, dolge delovnike, nočno oziroma izmensko delo, pomanjkanje energije po delu ter težave pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Več kot dve tretjini anketirancev sta ocenili, da je težko usklajevanje dela in zasebnega življenja vplivalo na njihovo spolnost. Statistično značilne razlike so se pokazale pri nekaterih dejavnikih glede na spol, pri čemer so ženske izraziteje zaznavale vpliv delovnih obremenitev na spolno aktivnost. Kvalitativni rezultati so pokazali, da se je vpliv dela na spolno življenje najpogosteje izražal skozi utrujenost, stres, zmanjšanje spolne želje, slabše razpoloženje ter pomanjkanje časa za partnerski odnos. Razprava: Ugotovitve raziskave so pokazale, da so delo in delovni pogoji pomembno vplivali na spolno aktivnost zaposlenih v zdravstveni negi, predvsem prek izčrpanosti, psihične obremenjenosti in oteženega usklajevanja poklicnega ter zasebnega življenja. Čeprav vse statistične povezave niso bile potrjene, so intervjuji pokazali, da so zaposleni vpliv dela na spolno aktivnost doživljali kot pomemben del svojega vsakdana. Rezultati so opozorili na pomen zagotavljanja podpornega delovnega okolja, preprečevanja izgorelosti in uvajanja ukrepov za zmanjševanje stresa ter izboljšanje ravnovesja med delom in zasebnim življenjem.
Ključne besede: zdravstvena nega, delovni pogoji, stres, spolna aktivnost, spolno zadovoljstvo, izčrpanost.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2026; Ogledov: 181; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Vpliv spolnega zadovoljstva v različnih razvojnih obdobjih na subjektivno blagostanje in samospoštovanje: kvantitativna analiza posameznikovih izkušenj
Alen Lončar, 2025, ni določena

Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti povezave med spolnim zadovoljstvom, subjektivnim blagostanjem (čustvenim, psihološkim in socialnim) ter samospoštovanjem pri odraslih posameznikih, ob dodatnem poudarku na razlikah med razvojnimi obdobji. Obstoječe raziskave sicer nakazujejo, da spolno zadovoljstvo pomembno prispeva k duševnemu zdravju in pozitivni samopodobi, vendar je manj znanega o tem, kako se te povezave razlikujejo glede na starostne skupine. Raziskava je bila izvedena z uporabo kvantitativne metodologije. Podatki so bili zbrani prek spletne ankete, v kateri so sodelovali posamezniki, stari med 18 in 65 let (N = 382). Vprašalnik je vseboval validirane merske instrumente: New Sexual Satisfaction Scale (NSSS), Mental Health Continuum – Short Form (MHC-SF) in Rosenbergovo lestvico samospoštovanja. Udeležence smo razvrstili v tri razvojna obdobja: prehod v odraslost, zgodnja odraslost in srednja odraslost. Rezultati so pokazali statistično značilne pozitivne povezave med spolnim zadovoljstvom in vsemi dimenzijami subjektivnega blagostanja, pri čemer je bila povezava najmočnejša pri čustvenem blagostanju. Prav tako je bilo potrjeno, da višje spolno zadovoljstvo napoveduje višjo raven samospoštovanja. V sklopu moderacijske analize smo v raziskavi potrdili pomembne razlike v povezanosti med spolnim zadovoljstvom in subjektivnim blagostanjem med različnimi starostnimi skupinami, medtem ko za samospoštovanje takšnih razlik ni bilo. Ugotovitve razširjajo obstoječa spoznanja o vlogi spolnega zadovoljstva v odraslosti in poudarjajo njegov pomen za krepitev psihološkega blagostanja. Rezultati ponujajo izhodišča za nadaljnje raziskave ter uporabne implikacije za psihosocialno svetovanje, preventivne programe in promocijo duševnega zdravja.
Ključne besede: subjektivno blagostanje, samospoštovanje, spolno zadovoljstvo, razvojna psihologija, duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 915; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh