1. Spolnost in čustveni odnosi pri osebah z motnjo v duševnem razvojuAmela Zahirović, 2026, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Spolnost in čustveni odnosi so pri odraslih osebah z motnjo v duševnem razvoju (MDR) pogosto prezrto in stigmatizirano področje, čeprav predstavlja osrednje razsežnosti kakovosti življenja, samopodobe in socialne vključenosti. Namen raziskave je bil preučiti razumevanje, izražanje in doživljanje spolnosti in čustvenih odnosov pri osebah z MDR. Z raziskavo smo želeli prispevati k destigmatizaciji in celovitejšemu razumevanju njihovih potreb ter osvetliti vlogo okolja (družina, skrbniki, strokovni delavci, zdravstveni delavci) pri omogočanju varnega in podpornega izražanja teh potreb.
Metode: V raziskavi smo uporabili mešano metodo dela in kombinirali kvantitativni in kvalitativni raziskovalni pristop. Anketirali smo skupno 115 oseb, in sicer 58 strokovnih delavcev in 57 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR ter 83 oseb z MDR, od tega 31 oseb z lažjo MDR in 52 oseb z zmerno MDR. Intervjuvali smo skupno 17 oseb, in sicer 6 oseb z MDR, 6 strokovnih delavcev različnih profilov in 5 družinskih članov oziroma skrbnikov oseb z MDR.
Rezultati: Rezultati so pokazali statistično značilne razlike v stališčih med strokovnimi delavci in družinskimi člani oziroma skrbniki, pri čemer so strokovni delavci izkazali višje strinjanje s pravico oseb z MDR do spolnosti in partnerskih odnosov. Ugotovili smo tudi, da večina oseb z MDR spolnost in čustvene odnose razume pozitivno in zrelo, pri čemer ni bilo statistično značilnih razlik med osebami z lažjo MDR in osebami z zmerno MDR. Rezultati tako kvantitativne kot tudi kvalitativne analize pri osebah z MDR niso pokazali pomembnih razlik glede na starost, spol in stopnjo motnje, so pa se pokazale razlike glede na udeležbo na delavnicah ali predavanjih o spolnosti, saj so udeleženci delavnic dosegali višje povprečne rezultate pri znanju in odnosih. Kvalitativna analiza je dodatno pokazala, da udeleženci spolnost izražajo na treh osnovnih poteh: skozi »običajen« partnerski odnos (zmenki, bližina, intimnost), z dejanji in telesnim vedenjem ter z besedami.
Razprava: Odrasle osebe z lažjo in zmerno MDR spolnost in čustvene odnose večinoma razumejo kot izraz ljubezni, bližine in spoštovanja, pri čemer med skupinama ni večjih razlik v samem razumevanju, temveč predvsem v stopnji samostojnosti in načinu izražanja. Kakovost podpore okolja, npr. dostopnost pogovora o spolnosti, jasna pravila o mejah, možnost zasebnosti ter vključevanje v ciljno usmerjene programe spolne vzgoje, se je pokazala kot ključni dejavnik za varno, zrelo in socialno ustrezno izražanje spolnosti. Na tej osnovi raziskava poudarja potrebo po sistematičnem vključevanju tematik spolnosti in čustvenih odnosov v programe za osebe z MDR ter po usposabljanju družinskih članov in strokovnih delavcev, da bodo intimnost oseb z MDR podpirali, ne le regulirali.
Ključne besede: osebe z motnjo v duševnem razvoju, spolnost, čustveni odnosi, spolna vzgoja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 449; Prenosov: 42
 Celotno besedilo (1,37 MB) |
2. Rak in spolnostStaša Đukić, 2026, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Rak je kompleksna bolezen, ki pomembno vpliva na fizično, psihološko in socialno življenje posameznika. Eden izmed pogosto spregledanih vidikov življenja bolnikov z rakom je spolnost. Spolnost je osnovna človekova potreba, ki pomembno prispeva h kakovosti življenja, samopodobi, partnerski povezanosti in psihološkemu ravnovesju. Namen diplomske naloge je raziskati, kako bolezen rak vpliva na spolnost, ter predstaviti glavne fiziološke in psihološke spremembe, ki jih prinašata bolezen in zdravljenje.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku: rak, spolnost, psihološki vplivi, fiziološki vplivi, kakovost življenja. Za iskanje virov smo uporabili mednarodne podatkovne baze: PubMed, APA PsycNet, Google Scholar in COBISS. Z diagramom PRIZMA smo prikazali proces izločevanja zadetkov. Delo temelji na pregledu domače in tuje literature, objavljene med letoma 2014 in 2024. Pri vsebinski analizi smo uporabili tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij.
Rezultati: Pri iskanju v bazah smo identificirali skupno 309 zadetkov. S selekcijo po vključitvenih kriterijih smo izločili podvojene zapise, nerelevantne teme, vsebine brez polnega besedila in nerecenzirane prispevke. Za končno analizo smo izbrali 12 najrelevantnejših strokovnih člankov. Vključili smo znanstvene in strokovne članke, objavljene od leta 2014 do leta 2024, ki so bili prosto dostopni na spletu v obsegu celotnega besedila. Z izvedbo kvalitativne vsebinske analize smo iz člankov izluščili 22 vsebinskih kod, ki smo jih združili v 5 kategorij. V pregled smo vključili 5 sistematičnih pregledov literature, 1 posamično presečno študijo, 2 posamični poglobljeni kvalitativni študiji in 4 mnenja strokovnjakov.
Razprava: Zdravljenje raka pogosto povzroča različne spolne motnje, kot so zmanjšan libido, erektilne težave, vaginalna suhost in bolečina pri spolnosti. Raziskave so potrdile, da medicinske sestre pomembno prispevajo k prepoznavanju teh težav, iniciranju pogovora in podpori bolnikom. Hkrati so se pokazale izrazite komunikacijske ovire, med katerimi izstopajo pomanjkanje znanja, zadrega, časovne omejitve in kulturne razlike. Na podlagi pregleda literature ugotavljamo, da je obravnava spolnosti bolnikov z rakom še vedno pomanjkljivo vključena v klinično prakso, predvsem zaradi pomanjkanja samozavesti in znanja medicinskih sester. Ugotovitve kažejo tudi na potrebo po bolj sistematičnem pristopu, vključevanju
partnerjev in izboljšanju organizacijskih pogojev, kar bi pomembno prispevalo k boljši kakovosti življenja bolnikov.
Ključne besede: rak, spolnost, psihološki vplivi, fiziološki vplivi, kakovost življenja.
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2026; Ogledov: 411; Prenosov: 27
Celotno besedilo (886,68 KB) |
3. Uspešno staranje spolno aktivnih starejših odraslih nad petinpetdeset let : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKarmen Petek-Zakošek, 2025, doktorska disertacija Opis: Zadovoljiva spolnost pomembno prispeva k zdravju, poživlja, podaljšuje življenje in zmanjšuje tveganje za bolezni. Kljub temu pa je pogosto spregledana in prezrta, še posebej pri starejših odraslih, pri katerih se o njej zaradi tabujev in napačnih predstav pogosto ne sme govoriti na glas. Stereotipi o tem, da so starejši zaradi starostnih sprememb spolno neaktivni, vodijo v zanikanje lastne spolnosti in socialno izolacijo, kar pa zmanjšuje kakovost njihovega življenja. Spolno življenje v starosti ne sme biti razumljeno kot nekaj neprimernega ali nepotrebnega, temveč kot pomemben in legitimen del človekovega življenja, ki prispeva k uspešnemu staranju, duševni vitalnosti in telesnemu zdravju. Doktorska disertacija raziskuje povezanost osebnostnih, družbenih, kulturnih in okoljskih dejavnikov z aktivnim spolnim življenjem starejših odraslih (55+) ter vpliv stereotipnega dojemanja spolnosti starejših na njihovo zadovoljstvo. Ugotovitve poudarjajo nujnost izobraževalnih strategij in podpornih modelov, ki potrjujejo pomen spolnosti v starejšem obdobju kot večdimenzionalnega vidika dobrega počutja, ne glede na biološko starost. Ključni so razvoj izobraževalnih programov, ozaveščanje o večdimenzionalnosti spolnosti ter implementacija modelov spolnega zdravstvenega varstva, ki bodo starejšim odraslim zagotavljali dostop do znanja in podpore, s čimer se bodo okrepile njihove zmožnosti za ohranjanje spolne vitalnosti, samospoštovanja in kakovostnega staranja. Disertacija se prav tako zavzema za sistematično integracijo spolne zdravstvene vzgoje za starejše odrasle, v učne načrte zdravstvenega varstva za izboljšanje poklicnih kompetenc in boj proti družbenemu razvrednotenju spolnosti v kasnejšem življenjskem obdobju. Obravnava spolnega zdravja v starosti kot javnozdravstvenega vprašanja odpira možnosti za celovite preventivne ukrepe in izboljšanje kakovosti življenja starajoče se populacije.
Ključne besede: starejši odrasli, spolnost, stereotipi, aktivnost, umik, zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 1152; Prenosov: 28
Celotno besedilo (6,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTIMonika Nikolić, 2024, diplomsko delo Opis: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Objavljeno v ReVIS: 22.03.2024; Ogledov: 2488; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,35 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. |
