1. Okužba s podančicami pri osnovnošolcih : pogostost, prepoznavanje simptomov in preventivni ukrepi starševUrban Hostnik, Luka Krajnc, Jana Kregar, Lovro Šimec, Amina Hozdić, Brin Zalar Schroers, Kristina Arko, Beyzanur Türköz, Mateja Šimec, Nevenka Kregar-Velikonja, 2026, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: podančice, Enterobius vermicularis, preventivni ukrepi, simptomi, starši, javno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 31.08.2026; Ogledov: 156; Prenosov: 2
 Povezava na datoteko |
2. |
3. Razlogi staršev za (ne)vključitev otrok v vrtec : kvalitativna pilotna študijaSonja Čotar Konrad, Nataša Živkovič, 2026, pregledni znanstveni članek Ključne besede: predšolska vzgoja, starši, otroci, vključitev v vrtec, nevključitev v vrtec, razlogi staršev, vloga vrtcev, kvalitativne raziskave
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2026; Ogledov: 414; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (437,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vključevanje otrok v prostočasne dejavnosti z vidika starševSara Smrekar, Katarina Zadnik, Janez Jerman, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: predšolsko obdobje, prostočasne dejavnosti, vključevanje otrok, starši predšolskih otrok, sociodemografski vplivi, vrednote staršev, kvantitativna raziskava, kvalitativna raziskava, statistična analiza
Objavljeno v ReVIS: 08.07.2026; Ogledov: 374; Prenosov: 5
Celotno besedilo (405,16 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Organizacijski ukrepi in strategije za usklajevanje delovnih in zasebnih obveznostiMaja Hutevec, 2026, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi preučujemo, kako organizacije z uvedbo ustreznih ukrepov in strategij prispevajo k učinkovitejšemu usklajevanju delovnih in zasebnih obveznosti zaposlenih, s posebnih poudarkom na potrebah mladih staršev. Najprej osvetljujemo proces ravnanja z ljudmi v organizaciji, nato pa opredeljujemo pojem usklajevanja delovnih in zasebnih obveznosti ter njegov pomen. Predstavljamo usklajevanje na ravni posameznika, organizacije in države, težave ter posledice (ne) usklajenih delovnih in zasebnih obveznosti. Osredotočimo se na organizacijske ukrepe in strategije, v okviru katerih predstavimo certifikat Družini prijazno podjetje in njegov katalog. V empiričnem delu raziskujemo, kako k omenjenem problemu pristopajo organizacije s posebnim poudarkom na potrebah mladih staršev. Ugotavljamo, katere ukrepe organizacije dejansko ponujajo, kako pogosto in v kakšni meri se uporabljajo ter kakšen vpliv imajo na mlade starše. S pomočjo spletne ankete ugotavljamo, da je tema za mlade starše privlačna in želijo prispevati k boljšemu razumevanju ustvarjanja podpornega delovnega okolja. V diplomski nalogi smo postavili pet hipotez, na osnovi katerih smo ugotovili, da večina mladih staršev meni, da ukrepi niso dovolj jasno predstavljeni in dostopni. Največkrat koristijo ukrepe, ki pripomorejo k fleksibilnosti delovnega časa in delavnik prilagajajo zasebnim obveznostim. Pogostejšo rabo ukrepov pa jim preprečuje predvsem delovna kultura. Možnost koriščenja ukrepov in strategij najbolj prispeva k njihovemu zadovoljstvu doma in pri delu. Želijo si več časa z družino, več prostih dni ter več podpore s strani nadrejenih. Ugotovili smo tudi, da se pojavljajo primeri, ko ukrepi v podjetjih sploh niso dostopni, ter da imajo mladi starši kar nekaj zamisli za ukrepe, ki bi si jih želeli realizirane.
Ključne besede: usklajevanje, delovne obveznosti, zasebne obveznosti, mladi starši, certifikat Družini prijazno podjetje
Objavljeno v ReVIS: 08.03.2026; Ogledov: 702; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,76 MB) |
6. |
7. Starševska skrb v Družinskem zakoniku : magistrsko deloAlja Krek, 2025, magistrsko delo Opis: Družina je osnovna celica, v kateri otrok odrašča in se razvija. Za svoj razvoj otrok potrebuje varno življenjsko okolje, ki ga zagotavljata starša. Starša sta prvenstveno odgovorna za vzgojo in varstvo svojih otrok. Pri tem pa jima lahko pomaga država z različnimi programi za pomoč družinam, staršem in otrokom. Otroci v družini nikakor ne smejo biti podvrženi zanemarjanju, nasilju ali drugim dejavnikom, ki bi negativno vplivali na njihov razvoj. V takem primeru država z ustreznimi organi izreče ukrepe, s katerimi se zavaruje otroka. Znotraj magistrskega dela sem uporabila več različnih metod za obravnavo raziskovalnih vprašanj in hipotez. Komparativna metoda je bila uporabljena za primerjavo pojmov roditeljska pravica in starševska skrb ter za primerjavo pojma starševske skrbi v različnih evropskih državah. Z analitično metodo si bomo bolj podrobno pogledali vsebino starševske skrbi in njenih delov. Sintetična metoda bo pomagala pri ugotovitvi, kako sodelujejo posamezni organi in kako prispevajo, ko gre za zaščito otroka in njegovih pravic. Metoda deskripcije bo uporabljena za razlago pojmov, metoda študije primera pa za raziskovanje različnih primerov, ki so potekali pred sodišči v zvezi s starševsko skrbjo v Sloveniji in Evropski uniji. Namen in cilj magistrskega dela je čimbolj podrobno predstaviti pojem starševske skrbi in njegove razlike s pojmom roditeljska pravica. Ta je sledila do ugotovitve, da je pojem starševska skrb širši od pojma roditeljska pravica; največja razlika je, da roditeljska pravica določa pravice in dolžnosti zgolj biološkim staršem, starševska skrb pa vključuje tudi posvojitelje in druge osebe, ki skrbijo za varstvo in vzgojo otroka.
Ključne besede: starševska skrb, družina, starši, otroci, varstvo pravic otrok, odvzem starševske skrbi
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 1176; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,15 MB) |
8. Odnos staršev do uporabe elektronskih naprav in igre v otrokovem prostem časuAriana Grossi, 2025, ni določena Opis: Desetletja nazaj ni bilo takšnega dostopa do tehnologije. Takrat so starši prosti čas z otroki preživljali drugače, otroci so se pogosto igrali na prostem, se gibali na svežem zraku, ustvarjali in preživljali kvaliteten čas skupaj. V današnjem svetu, kjer je digitalna tehnologija neizogiben del našega vsakdana, pa je tega vse manj. Otroci so na vsakem koraku obkroženi z pametnimi telefoni, tablicami, računalniki in drugimi sodobnimi napravami, ki jim zapolnijo prosti čas in nadomestijo prosto igro. Prosta igra, ki vključuje sproščeno in svobodno aktivnost, je izjemnega pomena za razvoj predšolskega otroka. Spodbuja otrokov razvoj socialnih veščin, kreativnosti in domišljije, prav tako pa pozitivno vpliva na kognitivni, telesni in čustveni razvoj. V empiričnem delu diplomske naloge nas je zanimalo, kakšne so značilnosti uporabe elektronskih naprav pri otrocih, kako starši zaznavajo posledice uporabe elektronskih naprav in kako vrednotijo otrokov prosti čas in prosto igro. Vzorčno skupino raziskave so sestavljali starši otrok med prvim in petim letom starosti, ki obiskujejo vrtec La coccinella in vrtec Mornarček v Občini Piran. V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 65 staršev iste starostne skupina otroka v vrtcu. Ugotovili smo, da se otroci v povprečju vsakodnevno srečujejo z elektronskimi napravami. Največ otrok se je z njimi prvič srečalo med prvim in drugim letom starosti. Starši otroku najpogosteje omogočijo uporabo tehnologije, ko želijo otroka zaposliti zaradi svojih obveznosti. Največji negativni vpliv pri uporabi zaslonskih naprav starši opazijo pri fizičnem razvoju otroka. Večina si je enotna, da prosta igra pozitivno vpliva na celosten razvoj otroka. Na podlagi ugotovitev raziskave predlagamo, da se izdelajo brošure in oblikujejo preventivni programi, ki bi starše ozaveščali o negativnih vplivih elektronskih naprav na otrokov celostni razvoj.
Ključne besede: elektronske naprave, predšolski otroci, prosti čas, igra, starši
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 1146; Prenosov: 17
Celotno besedilo (11,40 MB) |
9. Avtizem pri predšolskih otrocih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaĆima Džidić, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Motnja avtističnega spektra (MAS) je kompleksna nevrološko-razvojna motnja, ki se običajno začne kazati že pred tretjim letom starosti. Zgodnje prepoznavanje znakov je ključno za pravočasno vključitev otrok v obravnavo, kar lahko pomembno vpliva na njihov razvoj socialnih, komunikacijskih in vedenjskih spretnosti. Namen raziskave je bil pregledati aktualna spoznanja o avtizmu pri predšolskih otrocih ter izpostaviti pomen zgodnje diagnostike in intervencij. Metodologija: Raziskava temelji na sistematičnem pregledu znanstvene literature, objavljene med letoma 2013 in 2023. Vključenih je bilo 23 recenziranih člankov iz baz podatkov PubMed, Scopus in ScienceDirect. Vključitveni kriteriji so obsegali študije o značilnostih, prepoznavanju in obravnavi avtizma pri otrocih, starih od 2 do 6 let. Analiza se je osredotočila na zgodnje znake avtizma, diagnostične pristope ter učinkovitost zgodnjih intervencij. Rezultati: Najpogostejši zgodnji znaki MAS so motnje v očesnem stiku, omejena socialna komunikacija, zakasnjen govor in ponavljajoče se vedenje. Raziskave poudarjajo pomen presejanja v vrtcih in pri pediatrih. Učinkovite so se izkazale vedenjske terapije ( npr. ABA), logopedska pomoč in vključevanje v strukturirana učna okolja. Razprava: Zgodnje prepoznavanje MAS je ključno, vendar se pogosto pojavljajo zamude pri diagnozi zaradi pomanjkanja usposobljenega kadra in ozaveščenosti. Potrebno je okrepiti izobraževanje strokovnjakov, povečati dostop do programov ter spodbujati sodelovanje med starši, vrtcem in zdravstvom.
Ključne besede: avtizem, predšolski otroci, starši, komunikacija, diagnoza
Objavljeno v ReVIS: 15.09.2025; Ogledov: 1611; Prenosov: 32
Celotno besedilo (1,63 MB) |
10. VLOGA STARŠEV NEDONOŠENČKA NA ODDELKU INTENZIVNE NEGEPetra Sedlar, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Nedonošenček je novorojenček, ki se je rodil pred dopolnjenim 37. tednom gestacijske starosti. Od donošenega novorojenčka se razlikujejo po telesnih značilnostih. Spremljajo jih težave, ki so najbolj opazne pri dihanju, hranjenju ter pri termoregulaciji, saj sami niso zmožni uravnavati telesne temperature. Ker so hospitalizirani v enoti intenzivne nege, je stik med nedonošenčkom ter starši prekinjen. Starša prezgodnjega poroda nista načrtovala in sta postavljena v stresno situacijo. Tudi nedonošenčku manjka bližina staršev. Zato je vloga staršev v enoti intenzivne nege zelo pomembna. Starša se vključujeta v aktivnosti zdravstvene nege, navezujeta stik ter gradita odnos med nedonošenčkom in med njima. Z vključitvijo imata korist tako starša kot nedonošenček, saj se na ta način spoznavata, povezujeta in premagujeta negativne misli. Namen raziskave je bil preučiti vlogo staršev nedonošenčka na oddelku intenzivne nege.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Primerni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anektiranja. V raziskavo so bili vključeni starši nedonošenčkov, ki so izpolnili vprašalnik, objavljen na spletni strani družabnega omrežja Facebook. Anektiranje je potekalo junija 2024. V raziskavi je sodelovalo 100 staršev.
Rezultati: Največ anketiranih staršev, 31,2 % (97), je navezovalo stik z nedonošenčkom s pomočjo dotika, sledi kengurujčkanje, s katerim si je pomagalo 28 % (87) staršev, s pogovorom je stik navezalo 23,8 % (74) staršev, s petjem 12,5 % (39) staršev in z masažo 3,2 % (10) staršev. Več kot polovica staršev je stik z nedonošenčkom najlažje navezala s kengurujčkanjem. Največ staršev je stik navezovalo ob vsakem obisku v intenzivni negi, in sicer 65 % (75). V enoti intenzivne nege je bil največkrat uporabljen bočni položaj pri 51 % (51) nedonošenčkih, sledi hrbtni položaj s 33 % (33) in trebušni položaj s 16 % (16). Najprimernejši položaj nedonošenčka v inkubatorju je bočni položaj (PV=4,5). 29,2 % (99) staršev, meni, da se s kengurujčkanjem vez okrepi, 20,7 % (70) vseh staršev meni, da mati ob kengurujčkanju proizvaja več mleka. 27,4 % (93) staršev trdi, da se ob izvajanju kengurujčkanja zmanjša stres pri nedonošenčku in pri starših. 21,2 % (72) vseh staršev meni, da se izboljša uravnavanje termoregulacije nedonošenčka. 0,9 % (3) staršev je izbralo odgovor, da je večja možnost, da nedonošenček zboli za različnimi boleznimi in 1,6 % (2) anketiranih staršev, da se nedonošenčkovo zdravstveno stanje poslabša.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da je bila velika večina staršev vključenih v aktivnosti zdravstvene nege in je na tak način naveza tudi stik z nedonošenčkom. Najbolj so se povezali s pomočjo aktivnosti kengurujčkanje in pogovora. Najlažji način za navezovanje stika, kadar je nedonošenček v inkubatorju, je za starše dotik. Prav tako se najlažje povežejo z njim, kadar je ta nameščen v hrbtnem položaju. Kengurujčkanje so izvajali skoraj vsi starši vsaj enkrat dnevno, nekateri tudi večkrat.
Ključne besede: nedonošenček, starši, vloga staršev, enota intenzivne nege
Objavljeno v ReVIS: 28.09.2024; Ogledov: 2126; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,64 MB) |
