Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Uvod: Staranje oseb z motnjo v duševnem razvoju (MDR) prinaša posebne izzive, zlasti v institucionalnem okolju, kjer kakovost življenja pomembno vpliva na njihovo dobrobit. Diplomsko delo obravnava doživljanje kakovosti življenja starejših odraslih oseb z MDR v institucionalnem varstvu in preučuje dejavnike, ki prispevajo k zadovoljstvu, občutku vključenosti ter samostojnosti. Metode: Raziskava temelji na kvalitativnem pristopu s polstrukturiranimi intervjuji. V raziskavi je sodelovalo 13 starejših odraslih oseb z MDR in 3 zaposleni v institucionalnem okolju Varstveno-delovnega centra Polž Maribor. Intervjuji so bili prepisani in ročno kodirani v programu Microsoft Word, ključne pomenske enote pa so bile razvrščene v širše tematske kategorije. Rezultati: Analiza podatkov je pokazala, da so kakovost življenja v instituciji oblikovali predvsem odnosi s strokovnimi delavci, dostopnost podpore, vsakodnevne aktivnosti, občutek varnosti in možnosti za samostojnost. Uporabniki so izrazili zadovoljstvo ob vključevanju v smiselne aktivnosti in ob podpori zaposlenih, hkrati pa so izpostavili tudi težave, povezane z omejenimi možnostmi odločanja in pomanjkanjem raznolikih dejavnosti. Razprava: Raziskava potrjuje, da je kakovost življenja starejših oseb z MDR v institucionalnem okolju odvisna od kombinacije osebnih značilnosti in institucionalnih dejavnikov. Rezultati nakazujejo potrebo po individualiziranem pristopu, večjem spodbujanju samoodločanja in oblikovanju okolja, ki krepi občutek dostojanstva t socialne vključenosti. Ugotovitve prispevajo k razumevanju potreb te ranljive skupine ter ponujajo smernice za izboljšanje praks v institucionalnem varstvu.
Ključne besede: kakovost življenja, motnja v duševnem razvoju, institucionalno varstvo, staranje, socialni odnosi
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 175; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod: Zaradi vse daljše življenjske dobe in dolgoživosti slovenske družbe se povečuje delež starejših odraslih, ki se zaradi pridruženih fizičnih, duševnih ali psihosocialnih dejavnikov v okviru svojega zdravja soočajo z oteženim doseganjem želene kakovosti življenja. V ospredje magistrskega dela smo zato postavili starejšega človeka in proučili razumevanje koncepta kakovosti življenja skozi perspektivo zdravja v lokalnem okolju. Metode: Magistrsko delo temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Podatke smo analizirali z relevantnimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. V raziskavo je bilo vključenih 200 starejših odraslih iz občine Središče ob Dravi, starih od 65 do 95 let. Kot anketni vprašalnik je bil uporabljen validiran vprašalnik WHOQOL 1995. Razprava: V raziskavi smo z demografskimi determinantami ugotavljali, ali obstajajo razlike v razumevanju koncepta kakovosti življenja in zdravega staranja med starejšimi odraslimi v lokalnem okolju. Ugotovili smo, da so anketiranci, stari do 74 let, bolj zadovoljni s svojim duševnim zdravjem kot tisti, stari 75 let ali več. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med nižjo izobrazbo in nižjim zadovoljstvom z duševnim zdravjem. Prav tako smo ugotovili, da obstaja povezanost med konceptom zdravja in kakovostjo življenja ter med konceptom zdravja in konceptom zdravega staranja starejših odraslih v lokalnem okolju Zaključek: Vzdrževanje ustrezne stopnje kakovosti življenja pri starejših odraslih je potrebno z vidika posameznika, družine, družbe in zdravstvenega varstva. Starostne bolezni povzročijo upad telesnih in duševnih funkcij ter posledično oteženo zmožnost opravljanja vsakodnevnih življenjskih dejavnosti, izgubo vlog v družbi in občutka življenjske izpopolnjenosti ter oteženo samooskrbo.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zdravo staranje, aktivno staranje
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 691; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: V magistrskem delu je poudarek na vplivu bivalnega okolja na uspešno staranje starejših odraslih s posebnimi potrebami v institucionalnem varstvu. V teoretičnem okviru so raziskani ključni koncepti uspešnega staranja, osvetljen je pomen deinstitucionalizacije kot etično utemeljenega procesa humanizacije institucionalnega varstva in analiziran je vpliv prilagojenega bivalnega okolja na psihosocialno blagostanje in življenjsko zadovoljstvo stanovalcev. Poseben poudarek je namenjen procesom deinstitucionalizacije, ki tradicionalne velike ustanove preoblikujejo v manjše, skupnostno usmerjene bivalne enote, s čimer se zagotavlja večja avtonomija, personalizacija in vključenost starejših odraslih. Raziskava sistematično obravnava vplive teh sprememb na kakovost življenja uporabnikov in izzive, s katerimi se soočajo zaposleni pri izvajanju teh procesov. Empirična raziskava združuje kvalitativne in kvantitativne metode: intervju z vodstvenim kadrom zagotavlja poglobljen vpogled v strateške in operativne vidike upravljanja prilagojenih bivalnih okolij, medtem ko analiza anket, izvedenih med strokovnimi delavci, omogoča oceno njihovega zaznavanja sprememb in izzivov v delovnih procesih. Rezultati potrjujejo, da prilagoditve bivalnega okolja pozitivno vplivajo na samostojnost, psihološko stabilnost in socialno vključevanje stanovalcev, hkrati pa izpostavljajo potrebo po večji podpori zaposlenim, zlasti v obliki dodatnega usposabljanja in strukturiranega prenosa znanja. Na podlagi ugotovitev raziskave so oblikovana konkretna priporočila, ki vključujejo izboljšanje prostorskih prilagoditev, uvajanje inovativnih tehnoloških rešitev, spodbujanje participacije stanovalcev pri načrtovanju bivalnega okolja in krepitev interdisciplinarnega sodelovanja med zaposlenimi. Cilj teh ukrepov je ustvarjanje trajnostnega modela institucionalnega varstva, ki bo omogočal uspešno staranje, večjo kakovost življenja starejših odraslih s posebnimi potrebami in učinkovitejše upravljanje socialnih storitev.
Ključne besede: starejši odrasli, bivalno okolje, institucija, uspešno staranje, deinstitucionalizacija
Objavljeno v ReVIS: 02.09.2025; Ogledov: 927; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,63 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Teoretična izhodišča: Sarkopenija je s starostjo povezano stanje, ki vodi do progresivne izgube mišične mase in moči. Primarno prizadene starejše posameznike in vodi v zmanjšanje telesne zmogljivosti do te mere, da postanejo starejši nemobilni in odvisni od oskrbe drugih. Patofiziologija sarkopenije vključuje neravnovesje v izgradnji in razgradnji mišičnih beljakovin ter nevromišično degeneracijo. Diagnozo in kriterije opisuje Evropska delavna skupina za sarkopenijo pri starejših posameznikih (EWGSOP). Preventiva in zdravljenje vključujeta vadbo in optimizacijo prehrane v namen upočasnjevanja upada mišične mase in moči. Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu literature oziroma kvalitativni vsebinski analizi. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, Google Scholar, Emerald, Scopus, ProQuest in PEDro. Pri tem smo uporabili ključne besede »physiotherapy«, »sarcopenia«, »treatment« in »exercise«. V končni pregled smo vključili članke, ki so objavljeni bodisi v angleškem ali slovenskem jeziku med letoma 2014 in 2024 ter obravnavajo tematiko vadbe in sarkopenije. V podrobno analizo smo vključili devet člankov, katerih glavne ugotovitve smo predstavili v empiričnem delu diplomskega dela. Rezultati: Vadba z obremenitvijo predstavlja glavno obliko vadbe za zdravljenje sarkopenije. Za izboljšanje mišične moči in funkcije je treba v vadbeni režim vključevati tudi druge oblike vadbe, usmerjene v razvoj ravnotežja in aerobne funkcije. Razprava: Vadba z obremenitvijo je ključnega pomena za povečanje mišične mase in ohranjanja samostojnosti pri starostnikih. Vadbeni programi morajo biti usmerjeni v posameznikove individualne potrebe in cilje ter upoštevati trenutno zdravstveno stanje in telesno zmogljivost. V prihodnje so potrebne nadaljnje raziskave na temo izboljšanja vadbenih protokolov, ki so usmerjeni v implementacijo vadbe dolgoročno v posameznikov vsakdan.
Ključne besede: sarkopenija, staranje, mišična moč, vadba, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2025; Ogledov: 828; Prenosov: 35
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Izhodišča: Staranje v domačem bivalnem okolju je želja večine starejših po vsem svetu. Staranje v domačem okolju pomeni varno, neodvisno in udobno življenje v svojem domu in v okviru skupnosti, ne glede na starost, dohodek ali zmogljivosti. Namen raziskave je raziskati zdravo in varno staranje v domačem okolju. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala oktobra in novembra 2024 v občini Krško. Sodelovalo je 6 starejših oseb. Rezultati: Raziskava je pokazala, da si vsi intervjuvanci želijo ostati čim dlje doma in samostojno živeti. V starosti jim je najbolj pomembno zdravje in obvladovanje kroničnih bolezni. Pomembno jim je tudi, da imajo koga, ki ga lahko prosijo za pomoč, ko to potrebujejo. Razprava: Iz raziskave je razvidno, da si starejši ljudje želijo čim dlje ohraniti samostojnost in ostati doma. Prav tako si v starosti želijo družbe družine in znancev. V prostem času radi kaj preberejo, pogledajo televizijo, se podružijo ob kavici ali sprehodu in seveda radi počivajo. Pomembno jim je, da lahko stanovanje prilagodijo svojim potrebam v starosti in zaenkrat se vsi intervjuvanci še počutijo dobro ter teh prilagoditev ne potrebujejo.
Ključne besede: starostnik, zdravo staranje, domače okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 971; Prenosov: 46
Celotno besedilo (1,38 MB)