Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Ravnotežje je kompleksna funkcija senzoričnega, motoričnega in kognitivnega sistema, ki s starostjo postopno upada. Posledica tega so pogostejši padci, zmanjšana funkcionalna samostojnost in slabša kakovost življenja. Diplomska naloga obravnava pomen vadbe ravnotežja pri starejših odraslih nad 65 let ter preučuje učinkovitost različnih vadbenih pristopov, ki se uporabljajo v fizioterapevtski praksi. Osrednji problem predstavlja naraščajoče tveganje za padce zaradi oslabljenih strategij ravnotežja, zmanjšane senzorične odzivnosti in manjše mišične moči spodnjih okončin. Namen naloge je oceniti, v kolikšni meri vadba vpliva na izboljšanje ravnotežja, zmanjšanje strahu pred padci in povečanje funkcionalnih sposobnosti. V diplomsko nalogo je bil vključen pregled desetih mednarodnih raziskav, ki so preučevale različne oblike intervencij, med njimi Otago program, proprioceptivne in vizualno podprte vaje, pilates, treninge z BlazePodom ter vadbo z Wii Fit. Raziskave so se razlikovale po trajanju intervencije, velikosti vzorca, uporabljenih testih, kot so BBS, FRT, TUG in STS, ter intenzivnosti vadbe. Kljub raznolikosti pristopov rezultati dosledno potrjujejo, da vadba, ki je dovolj dolga, progresivna in individualno prilagojena, pomembno izboljša statično in dinamično ravnotežje, hitrost reakcij in zaznavno-motorično integracijo. V nekaterih študijah so bile zaznane še dodatne izboljšave, med njimi zmanjšanje strahu pred padci, boljša telesna sestava ter izboljšana sposobnost funkcionalnega gibanja. Hipoteza, da telesna vadba pomembno izboljša ravnotežje starejših oseb, je tako potrjena. Zaključki poudarjajo pomen celostnega fizioterapevtskega pristopa, ki vključuje krepitev mišičnih skupin, senzorično-motorično integracijo, učenje učinkovitih gibalnih strategij ter spodbujanje motivacije. Ugotovitve predstavljajo in podpirajo oblikovanje dolgoročnih, varnih in prilagojenih vadbenih programov, ki omogočajo stabilnejše funkcionalne izboljšave in večjo samostojnost starejših odraslih.
Ključne besede: vadba ravnotežja, starejši, staranje, izboljšanje ravnotežja, telesna aktivnost
Objavljeno v ReVIS: 03.03.2026; Ogledov: 127; Prenosov: 8
Celotno besedilo (500,27 KB)

Opis: Uvod: Padci med starejšimi odraslimi niso redkost, posledice padcev pa lahko za starejšega odraslega predstavljajo poškodbe s slabo prognozo. Preprečevanje padcev med starejšimi je ključnega pomena za ohranjanje kakovostnega tretjega življenjskega obdobja. Poznati moramo zunanje in notranje dejavnike padcev za čim boljše ukrepanje in preprečevanje morebitnih padcev. Pri ocenjevanju tveganja padca pa si lahko pomagamo tudi z različnimi orodji. Metode: V okviru empiričnega dela diplomske naloge smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili med zaposlene v Domu starejših občanov Gornja Radgona. V raziskavi je sodelovalo 23 zaposlenih. Podatke smo predstavili in analizirali s pomočjo programa Excel. Rezultati: Med anketiranimi zaposlenimi je bilo 19 (83 %) žensk in 4 (17 %) moški. Anketiranci so kot najpogostejši vzrok padca navedli oslabelost mišic (74 %) in pridružene bolezni oskrbovancev ( 26 %). Pogostost padcev starejših odraslih so označili s 16 odgovori (70 %) enkrat do trikrat na mesec, 4 odgovori (17 %) enkrat do trikrat na teden in 3 odgovori (13 %), da se padci zgodijo več kot trikrat na mesec. Razprava: Naša raziskava je pokazala, da sta odrgnina in rdečina, poleg zloma kolka, najpogostejši poškodbi zaradi padca ter po pogostosti celo presegata zlom kolka. Ugotovili smo tudi, da zlom ob padcu pogosteje doživijo ženske kakor moški ter da se največ padcev zgodi ponoči.
Ključne besede: padec, starejši, tveganja starejših, dom starejših odraslih, posledice padcev
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2026; Ogledov: 146; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Diplomsko delo obravnava osnovno šolo kot možen prostor medgeneracijskega sodelovanja starejših odraslih in otrok. V teoretičnem delu s proučitvijo strokovne in znanstvene literature omenjenih področij postavlja temelj za razumevanje obravnavane tematike. Predstavljeni so demografski procesi staranja in njihove družbene posledice ter različni vidiki medgeneracijskih odnosov. Posebna pozornost je namenjena pozitivnim učinkom medgeneracijskih stikov in v ospredje postavlja osnovno šolo kot prostor, ki lahko v svojem obveznem in razširjenem programu pomembno prispeva k spodbujanju sožitja med generacijami. V ospredju je vprašanje, v kolikšni meri slovenski osnovnošolski kurikulum omogoča vključevanje tovrstnih medgeneracijskih vsebin. V empiričnem delu je predstavljena vsebinska analiza prenovljenih učnih načrtov in drugih konceptualnih dokumentov slovenske osnovne šole z vidika možnosti vključevanja medgeneracijskih vsebin. Analiza je omejena na obdobje od 1. do 5. razreda osnovne šole. Rezultati kažejo, da so možnosti za sodelovanje med generacijami v osnovni šoli prisotne predvsem implicitno. Eksplicitno so prepoznane v okviru novega razširjenega programa, medtem ko jih učni načrti obveznega programa večinoma ne obravnavajo sistematično. To nakazuje potrebo po bolj sistematičnem vključevanju tovrstnih vsebin v pedagoško prakso. Na podlagi analize so podani predlogi za nadaljnje raziskovanje in tudi prihodnji razvoj medgeneracijskih dejavnosti v šolskem prostoru ter priporočila za njihovo učinkovito in konkretno implementacijo.
Ključne besede: medgeneracijsko sodelovanje, osnovna šola, starejši odrasli, otroci, učni načrti
Objavljeno v ReVIS: 16.01.2026; Ogledov: 390; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Uvod in namen: Komunikacija je v življenju izjemno pomembna, brez nje si težko zamislimo kakršnokoli interakcijo med ljudmi. Zdravstvo in fizioterapija spadata med znanstvene vede, kjer brez verbalne in neverbalne komunikacije ni mogoče delovati. Starejši odrasli imajo podobne potrebe kot mi vsi, le način komunikacije je zaradi staranja spremenjen. Fizioterapevt se mu mora prilagoditi, saj je le tako mogoče doseči kakovostno fizioterapevtsko obravnavo, pri kateri ima tudi komunikacija pomembno vlogo. Namen tega dela je prikazati pomen verbalne in neverbalne komunikacije pri fizioterapevtski obravnavi starejših odraslih. Metode: Proučili smo aktualno literaturo, strokovno potrjene članke in raziskave ter povzeli pomembne ugotovitve. Uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultati: Komunikacija po opredelitvah številnih avtorjev vpliva na izid fizioterapevtske obravnave. Povečuje ugodje med rehabilitacijo, aktiviranje skritih moči, vzdržljivost ter pozitiven pogled na rehabilitacijo in končni izid. Z ustrezno komunikacijo dosežemo kakovostno fizioterapevtsko obravnavo. Uporabnost: Predstavitev pozitivnih ugotovitev vpliva komunikacijskih spretnosti na potek in končni izid fizioterapevtske obravnave starejših pacientov. Te so pri tej populaciji pogosto premalo upoštevane v praksi, naše ugotovitve pa navajajo primere za uspešnejšo motivacijo in sodelovanje. Omejitve: Omejili smo se le na analizo raziskav, člankov v slovenskem in angleškem jeziku, ki niso starejši od 10 let.
Ključne besede: komunikacija, fizioterapija, starejši odrasli, izid.
Objavljeno v ReVIS: 16.12.2025; Ogledov: 386; Prenosov: 8
Celotno besedilo (525,16 KB)

Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo metod in pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji. Alternativna medicina postaja vse bolj priljubljena kot dopolnilo k tradicionalnim zdravstvenim storitvam, zlasti med starejšimi odraslimi, ki se pogosto soočajo s kroničnimi boleznimi in iskanjem celostnih pristopov k izboljšanju kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto starejši odrasli uporabljajo alternativno medicino, katere vrste so med njimi najbolj priljubljene ter kateri dejavniki vplivajo na njihovo odločitev za uporabo tovrstnih metod. Diplomska raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke za empirično raziskavo smo zbirali z anketiranjem starejših odraslih v Sloveniji. V raziskavi je sodeloval 101 starejši odrasli. Anketiranje je potekalo od decembra 2024 do januarja 2025 na ulicah Mestne občine Ptuj, v okoliških vaseh in v Domu upokojencev Ptuj. Podatke smo analizirali z izbranimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati raziskave so pokazali, da starejši odrasli pogosto uporabljajo alternativno medicino, zlasti zeliščne pripravke in masažne terapije. Ugotovljeno je bilo tudi, da so ženske pogostejše uporabnice alternativnih metod. Izkazalo se je tudi, da so vse razlike v pogostosti uporabe različnih pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi glede na spol, starost, izobrazbo in njihov dohodek statistično značilne. Povezanost med pogostostjo uporabe različnih pristopov alternativne medicine in zadovoljstvom z lastnim zdravstvenim stanjem starejših odraslih pa se ni pokazala kot statistično pomembna. Raziskava ponuja vpogled v razširjenost in percepcijo alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji, kar je lahko osnova za nadaljnje raziskave in za oblikovanje inovativnih zdravstvenih storitev in programov, prilagojenih njihovim potrebam, motivom, željam in pričakovanjem.
Ključne besede: alternativna medicina, starejši odrasli, socialna gerontologija, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 619; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,41 MB)