1. Uporaba metod in pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKarina Vidovič, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava uporabo metod in pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji. Alternativna medicina postaja vse bolj priljubljena kot dopolnilo k tradicionalnim zdravstvenim storitvam, zlasti med starejšimi odraslimi, ki se pogosto soočajo s kroničnimi boleznimi in iskanjem celostnih pristopov k izboljšanju kakovosti življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti, kako pogosto starejši odrasli uporabljajo alternativno medicino, katere vrste so med njimi najbolj priljubljene ter kateri dejavniki vplivajo na njihovo odločitev za uporabo tovrstnih metod. Diplomska raziskava temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Podatke za empirično raziskavo smo zbirali z anketiranjem starejših odraslih v Sloveniji. V raziskavi je sodeloval 101 starejši odrasli. Anketiranje je potekalo od decembra 2024 do januarja 2025 na ulicah Mestne občine Ptuj, v okoliških vaseh in v Domu upokojencev Ptuj. Podatke smo analizirali z izbranimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. Rezultati raziskave so pokazali, da starejši odrasli pogosto uporabljajo alternativno medicino, zlasti zeliščne pripravke in masažne terapije. Ugotovljeno je bilo tudi, da so ženske pogostejše uporabnice alternativnih metod. Izkazalo se je tudi, da so vse razlike v pogostosti uporabe različnih pristopov alternativne medicine med starejšimi odraslimi glede na spol, starost, izobrazbo in njihov dohodek statistično značilne. Povezanost med pogostostjo uporabe različnih pristopov alternativne medicine in zadovoljstvom z lastnim zdravstvenim stanjem starejših odraslih pa se ni pokazala kot statistično pomembna. Raziskava ponuja vpogled v razširjenost in percepcijo alternativne medicine med starejšimi odraslimi v Sloveniji, kar je lahko osnova za nadaljnje raziskave in za oblikovanje inovativnih zdravstvenih storitev in programov, prilagojenih njihovim potrebam, motivom, željam in pričakovanjem. Ključne besede: alternativna medicina, starejši odrasli, socialna gerontologija, zdravljenje Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 54; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,41 MB) |
2. Psihosocialni simptomi v paliativni oskrbi starejšega odraslega : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaUrška Cankar Bošnjak, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: V magistrskem delu smo raziskovali, kako se v paliativni oskrbi starejših odraslih prepoznavajo, nadzorujejo in obravnavajo psihosocialni simptomi. Kljub celostni naravnanosti paliativne oskrbe so ti simptomi pogosto prezrti. Namen raziskave je bil pridobiti vpogled v doživljanje strokovnega osebja na tem področju ter ugotoviti, kakšen vpliv imajo psihosocialni simptomi na kakovost življenja bolnikov, osebja in svojcev. Metode: Opravili smo 15 intervjujev s strokovnim osebjem, neposredno vključenih v paliativno oskrbo starejših. Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji z analizo vsebine, ki je omogočila strukturirano obdelavo besedilnega gradiva. Analiza je bila izvedena v skladu s štiristopenjskim postopkom. Rezultati: Analiza je potrdila, da so psihosocialni simptomi, kot so osamljenost, žalost in depresija, izjemno pogosti in tesno povezani s fizičnimi simptomi. Ugotovili smo, da psihosocialna bolečina lahko sproži fizično nelagodje. Identificiranih je bilo pet tematskih kategorij: (1) simptomi pri starejših odraslih, (2) prepoznava in vpliv socialne bolečine, (3) vloga socialne opore, (4) psihosocialni vpliv na druge ter (5) koncept celostne paliativne oskrbe. Dosledna uporaba besedišča med intervjuji, vključno z besedami bolečina, depresija, osamljenost, socialna (bolečina in opora) ter tesnoba, kaže na enotno razumevanje ključnih izzivov. Razprava in zaključek: Rezultati potrjujejo, da da celostna paliativna oskrba zahteva več kot le lajšanje fizičnih simptomov. Ključno je upoštevanje psihosocialnih vidikov, kot sta osamljenost in socialna izključenost, saj bistveno vplivata na kakovost življenja starejših. Ugotovitve so razkrile tudi sistemske pomanjkljivosti in potrebo po boljšem izobraževanju osebja. Ključne besede: paliativna (celostna) oskrba, starejši odrasli, psihosocialni simptomi, socialna opora, socialna bolečina Objavljeno v ReVIS: 26.09.2025; Ogledov: 82; Prenosov: 1
Celotno besedilo (2,81 MB) |
3. Zaščita in varstvo človekovih pravic starejših odraslih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaUla Erhatič Bizjak, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava varstvo in zaščito človekovih pravic starejših odraslih, ki postajajo v sodobni družbi vse pomembnejše zaradi izrazitih demografskih sprememb, daljšanja življenjske dobe in hitro starajočega se prebivalstva. Čeprav so človekove pravice univerzalne ter zakonsko opredeljene v številnih mednarodnih konvencijah in nacionalnih pravnih okvirih, so pravice starejših odraslih še vedno pogosto spregledane, pomanjkljivo raziskane in v praksi nezadostno uresničene. Raziskava se osredotoča na to, kako so pravice starejših odraslih opredeljene v ključnih mednarodnih pravnih dokumentih, kateri so glavni izzivi pri njihovem zagotavljanju in kateri institucionalni ter pravni mehanizmi zaščite so na voljo v Sloveniji. Teoretični del temelji na analizi znanstvene, strokovne in zakonodajne literature, empirični del pa vključuje sistematični pregled obstoječih raziskav z uporabo PRIZMA protokola in kvalitativno vsebinsko analizo. Osnovni cilj raziskave je ponuditi poglobljen in celovit vpogled v trenutno stanje človekovih pravic starejših odraslih, osvetliti obstoječe vrzeli in prispevati k večjemu razumevanju, ozaveščanju ter razvoju učinkovitejših pristopov za njihovo dolgoročno varstvo. Ključne besede: človekove pravice, starejši odrasli, pravna zaščita, socialna izključenost, varstvo pravic Objavljeno v ReVIS: 18.09.2025; Ogledov: 123; Prenosov: 16
Celotno besedilo (881,62 KB) |
4. Identifikacija trendov pri oskrbi starejših oseb z avtonomno (mobilno) tehnologijo : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaPolona Lah, 2025, magistrsko delo Opis: Svet v zadnjih desetletjih spremlja nagli tehnološki razvoj, na katerega se mlajše generacije lažje navajajo v primerjavi s starejšimi, ki niso zrasli s sodobno tehnologijo. Tehnološki razvoj pogosto spremlja večja priročnost, zato bi marsikatere sodobne tehnologije še posebej prišle prav ravno starejšim odraslim, ki velikokrat potrebujejo pomoč z dostopnostjo in mobilnostjo. Pomembni dve sodobni tovrstni tehnologiji sta pametni telefon in avtomatizirano vozilo. Sicer je svetovnih raziskav glede uporabe mobilnih telefonov pri starejših že precej, vendar primanjkuje slovenskih raziskav, ki bi preučevale trende uporabe avtonomne tehnologije pri starejših odraslih. S pričujočim delom smo želeli nasloviti ta primanjkljaj. Naš osrednji namen je bil raziskati dojemanje avtomatiziranih vozil pri starejših in jih primerjati s starostno skupino srednje odraslosti. Vzorec je sestavljalo n = 717 oseb srednje in pozne odraslosti, ki so rešili vprašalnik, ki smo ga zasnovali sami in je vključeval postavke glede sprejemanja in razumevanja uporabe avtomatiziranih vozil. Ključna ugotovitev je bila, da so osebe, ki uporabljajo pametne telefone zgolj za osnovne funkcije in tisti, ki še niso imeli izkušenj z uporabo avtomatiziranih vozil, manj naklonjeni avtomatiziranim vozilom v splošnem v primerjavi z osebami, ki uporabljajo napredne funkcije tehnologije in imajo z avtomatiziranimi vozili že izkušnje. To daje pomemben vpogled glede približevanja tehnologije populaciji starejših odraslih. Na nacionalni ravni bi morali delati na večjem oglaševanju ugodnosti uporabe tehnologije, večjem izpostavljanju starejših podporni tehnologiji in postopnem uvajanju, kjer je to mogoče. Zraven praktičnih napotkov za tehnološko opolnomočenje dolgotrajne oskrbe v delu izpostavimo tudi predloge za nadaljnje raziskovanje področja, ki je zaenkrat slabo raziskano. Ključne besede: avtomatizirana vozila, pametni telefoni, starejši odrasli, dolgotrajna oskrba Objavljeno v ReVIS: 04.09.2025; Ogledov: 231; Prenosov: 5
Celotno besedilo (4,20 MB) |
5. Vpliv bivalnega okolja na uspešno staranje starejših odraslih s posebnimi potrebami v institucionalnem varstvu : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovAleksander Gungl, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je poudarek na vplivu bivalnega okolja na uspešno staranje starejših odraslih s posebnimi potrebami v institucionalnem varstvu. V teoretičnem okviru so raziskani ključni koncepti uspešnega staranja, osvetljen je pomen deinstitucionalizacije kot etično utemeljenega procesa humanizacije institucionalnega varstva in analiziran je vpliv prilagojenega bivalnega okolja na psihosocialno blagostanje in življenjsko zadovoljstvo stanovalcev. Poseben poudarek je namenjen procesom deinstitucionalizacije, ki tradicionalne velike ustanove preoblikujejo v manjše, skupnostno usmerjene bivalne enote, s čimer se zagotavlja večja avtonomija, personalizacija in vključenost starejših odraslih. Raziskava sistematično obravnava vplive teh sprememb na kakovost življenja uporabnikov in izzive, s katerimi se soočajo zaposleni pri izvajanju teh procesov. Empirična raziskava združuje kvalitativne in kvantitativne metode: intervju z vodstvenim kadrom zagotavlja poglobljen vpogled v strateške in operativne vidike upravljanja prilagojenih bivalnih okolij, medtem ko analiza anket, izvedenih med strokovnimi delavci, omogoča oceno njihovega zaznavanja sprememb in izzivov v delovnih procesih. Rezultati potrjujejo, da prilagoditve bivalnega okolja pozitivno vplivajo na samostojnost, psihološko stabilnost in socialno vključevanje stanovalcev, hkrati pa izpostavljajo potrebo po večji podpori zaposlenim, zlasti v obliki dodatnega usposabljanja in strukturiranega prenosa znanja. Na podlagi ugotovitev raziskave so oblikovana konkretna priporočila, ki vključujejo izboljšanje prostorskih prilagoditev, uvajanje inovativnih tehnoloških rešitev, spodbujanje participacije stanovalcev pri načrtovanju bivalnega okolja in krepitev interdisciplinarnega sodelovanja med zaposlenimi. Cilj teh ukrepov je ustvarjanje trajnostnega modela institucionalnega varstva, ki bo omogočal uspešno staranje, večjo kakovost življenja starejših odraslih s posebnimi potrebami in učinkovitejše upravljanje socialnih storitev. Ključne besede: starejši odrasli, bivalno okolje, institucija, uspešno staranje, deinstitucionalizacija Objavljeno v ReVIS: 02.09.2025; Ogledov: 297; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,63 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
6. POMEN TELESNE AKTIVNOSTI ZA OHRANJANJE ZDRAVJATjaša Judež, 2025, diplomsko delo Opis: Telesna aktivnost je temelj dobrega zdravja in dolgotrajnega dobrega počutja, saj krepi telo, izboljšuje telesno pripravljenost, pozitivno vpliva na duševno stanje in preprečuje številne kronične bolezni. Različne vrste vadbe, kot so aerobna vadba, vaje za moč, raztezanje ter vaje za ravnotežje in koordinacijo, prispevajo k boljšemu delovanju telesa in preprečevanju poškodb. Pomanjkanje telesne aktivnosti je vse večji problem sodobnega načina življenja, zato jo je pomembno spodbujati v vsakdanjem življenju in na delovnem mestu. Ključno vlogo pri promociji telesne aktivnosti imajo zdravstveni delavci, zlasti medicinske sestre in fizioterapevti, ki lahko s svojim strokovnim znanjem in prilagojenimi intervencijami prispevajo k izboljšanju gibalnih navad in posledično boljšemu zdravju prebivalstva. Ključne besede: telesna aktivnost, krepitev zdravja, kakovost življenja, starejši odrasli, prehrana Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 362; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,52 MB) |
7. Telesna dejavnost starejših odraslih v domu upokojencev DomžaleRomana Lisjak, 2025, diplomsko delo Opis: Redna TD je ključnega pomena za zdravo staranje. Naši predniki so v paleolitiku razvili »varčne« gene, ki nam v obdobjih lakota – obilje in TD – počitek omogočajo, da naše telo optimalno deluje. V sodobnem času pa smo ljudje preveč telesno nedejavni in sedeči, to pa ni v skladu z našimi geni; zato se pojavljajo bolezni moderne dobe kot so koronarna in periferna arterijska bolezen, srčno popuščanje, dislipidemija, hipertenzija, debelost, diabetes tipa 2, kognitivno upadanje, osteoartritis, osteoporoza in druge. Posledice sedečega življenjskega stila najbolj prizadenejo starejšo populacijo in kljub priporočilom za izvajanje redne TD, redkokateri starejši odrasli dejansko vzdržujejo starosti primeren nivo TD.
V diplomski nalogi smo s proučitvijo literature raziskovali področje TN in njene učinke, z anketo pa smo želeli dobiti uvid s stopnjo TD stanovalcev, ki bivajo v institucionalnem zavodu. Zastavili smo hipotezo H1: »Starejši odrasli v Domu
upokojencev Domžale so premalo telesno dejavni«. V sistematski pregled literature smo vključili 12 raziskav v angleškem jeziku. Iz rezultatov je razvidno, da obstaja
pomembna povezava med SV, TN ter debelostjo, večjim tveganjem za padce, manjšo kardiorespiratorno kondicijo, mišično močjo in slabšim ravnotežjem. Po drugi strani pa
obstaja tudi povezava med kakršnokoli količino TD in manjšim tveganjem za smrt ter nekatere bolezni. Pomembna ugotovitev je tudi, da se je povsod z objektivnimi merilniki gibanja, količina gibanja pri preiskovancih povečala, subjektivni odgovori v vprašalnikih pa k temu niso prispevali. Rezultati ankete kažejo, da so stanovalci dovolj telesno dejavni, da v veliki večini dosegajo minimalno vrednost ZITD, prav tako
ugotavljamo, da so anketirani stanovalci aktivni vsaj 5 ur na teden, kar dosega minimalne standarde SZO. S tem smo zavrnili hipotezo H1.
Z opravljeno raziskavo smo dodatno potrdili pomen TD, njene pozitivne učinke ter negativne učinke SV, tako prisotnega v naši družbi. Pomembno je, da s tem seznanimo zaposlene, svojce ali skrbnike ter bivajoče v domovih, da bi bili vsi kot populacija bolj telesno dejavni. Ključne besede: starejši odrasli, telesna dejavnost, telesna nedejavnost, institucionalni zavod, sedeče vedenje Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 393; Prenosov: 17
Celotno besedilo (952,04 KB) |
8. Ozaveščenost in stališča starejših odraslih o paliativni oskrbi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaAlina Ribič, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Paliativna oskrba postaja ključni del socialnega in zdravstvenega varstva, ki je osredotočena na izboljšanje kakovosti življenja, zagotavljanja psihosocialne podpore, lajšanja bolečin ter nudenja podpore bolnikom in njihovim svojcem v zadnjem obdobju življenja. Zaradi velikega nerazumevanja paliativne oskrbe in napačnih stališč smo raziskali ozaveščenost starejših odraslih nad 65 let v domovih za starejše in tistih, ki bivajo v domačem okolju v okolici Ptuja. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo s pomočjo anketnega vprašalnika, povzetega po Zelko idr. (2021). V raziskavi je sodelovalo 100 starejših odraslih iz domov starejših (enote Žabjak, Juršinci in Ptuj) in starejši odrasli, ki živijo v domačem okolju. Izvedli smo namensko vzorčenje, saj smo ciljali na ustrezno starostno skupino. Podatke smo analizirali z uporabo programa SPSS 29.0, pri čemer je bila statistična značilnost določena z vrednostjo p<0,05. Rezultati: Med anketiranci je bilo 48 (48 %) starejših odraslih moškega spola in 52 (52 %) starejših odraslih ženskega spola. Največ je bilo starih 80 let ali več (42 %). Kar 48 % paliativne oskrbe ne poznajo, vendar so zanjo že slišali. 13 % pa je imelo nekaj znanja o njej. Nismo ugotovili statistično značilne razlike o ozaveščenosti o paliativni oskrbi glede na stopnjo izobrazbe (p = 0,188). Razprava in sklep: Rezultati kažejo, da starost, spol in izobrazba ne vplivajo na poznavanje paliativne oskrbe med starejšimi odraslimi. Ozaveščenost med starejšimi odraslimi je zelo nizka, kar opozarja na potrebo po boljši informiranosti. Rezultati ponujajo pomembne informacije o nadaljnjem ozaveščanju starejših odraslih o paliativni oskrbi glede na njeno pomembno vlogo v današnjem času. Ključne besede: starejši odrasli, paliativna oskrba, ozaveščenost, stališča, znanje Objavljeno v ReVIS: 12.03.2025; Ogledov: 612; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,93 MB) |
9. Nefarmakološki pristopi pri obravnavi mišično-skeletne bolečine pri starostnikih : pregled literatureNejc Vinko, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Kronična mišično-skeletna bolečina predstavlja medicinski in socialno-ekonomski izziv po vsem svetu. Največkrat prizadene starejše odrasle in vodi v cikel nedejavnosti, kar posledično vodi do zmanjšanja funkcije, spremljajočih psiholoških učinkov in zmanjšane kakovosti življenja. Zaradi hitrega večanja geriatrične populacije in zaradi stroškov, težav ter stranskih učinkov pri uporabi farmakologije obstaja vedno večja potreba po učinkovitih nefarmakoloških pristopih. Metode: V diplomskem delu smo uporabili metodo sistematičnega pregleda, analize in sinteze znanstvene in strokovne literature. Študije smo iskali v mednarodnih podatkovnih bazah Google Scholar, Science Direct in PubMed. Postopek izbire člankov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Vključene članke smo opisno predstavili in jih razvrstili po hierarhiji dokazov. Rezultati: Ugotovili smo, da obstaja veliko sodobnih nefarmakoloških pristopov, ki blagodejno vplivajo na obvladovanje in zdravljenje kronične mišično-skeletne bolečine. Multimodalen pristop pri obvladovanju te bolečine je bolj učinkovit kot uporaba le ene nefarmakološke metode. Različne oblike vadbe se v literaturi najpogosteje uporabljajo za obvladovanje kronične bolečine in so ponavadi del multidisciplinarne intervencije, prinašajo dobre rezultate, zato lahko sklepamo da je vadba najučinkovitejši nefarmakološki pristop pri zdravljenju kronične mišično-skeletne bolečine. Razprava: Ugotovili smo, da vsi nefarmakološki pristopi, ki so bili vključeni v pregledane raziskave, pozitivno vplivajo na bolnike, saj pripomorejo k zmanjšanju bolečine, boljši telesni funckiji in kvaliteti življenja. Vsak bolnik je edinstven, kot tudi njegov potek bolezni in odziv na različne terapevtske pristope, zato je ključno, da se pred začetkom zdravljenja izvede temeljit pregled in ocena stanja bolnika ter se v sodelovanju z njim določijo kratkoročni in dolgoročni cilji pri oblikovanju individualnega programa zdravljenja. Ključne besede: nefarmakološki pristopi, kronična mišično-skeletna bolečina, starejši odrasli, obvladovanje bolečine Objavljeno v ReVIS: 25.02.2025; Ogledov: 541; Prenosov: 17
Celotno besedilo (11,19 MB) |
10. Stiske starejših odraslih ljudi z anksiozno motnjo po izgubi partnerja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaJana Sever, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi vse večjega staranja prebivalstva je razumevanje duševnega zdravja starejših ključnega pomena, še posebej v povezavi z intenzivnimi čustvenimi izzivi, kot so žalovanje in anksioznost. Diplomsko delo raziskuje stiske starejših odraslih, ki se soočajo z anksioznimi motnjami po izgubi življenjskega partnerja. Namen raziskave je bil poglobiti razumevanje teh stisk, preučiti strategije soočanja in opredeliti ključne vire podpore. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu, pri čemer je bila uporabljena interpretativna fenomenološka analiza. Intervjuji z desetimi osebami, starejšimi od 65 let, ki so izgubile partnerja in jim je bila diagnosticirana anksiozna motnja, so potekali v mesecu juliju in avgustu 2024. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji in kodirani, da bi omogočili prepoznavanje ključnih tem, povezanih z doživljanjem anksioznosti in žalovanjem. Rezultati: Ugotovili smo, da se je pri večini sodelujočih anksioznost poslabšala po smrti partnerja, nekateri pa so se z njo soočali že prej. Najpogostejše stiske so bile osamljenost, močna žalost, tesnoba, nespečnost in telesni znaki anksioznosti. Čeprav so si mnogi pomagali z družino, terapevti in podpornimi skupinami, bi nekateri potrebovali več strokovne in organizirane pomoči. Podatki potrjujejo, da se anksioznost po izgubi partnerja pogosteje poslabša pri že prej anksioznih posameznikih. Razprava: Raziskava je pokazala, da starejši z anksioznimi motnjami potrebujejo celovito pomoč, še posebej med žalovanjem. Zanje moramo razviti posebne oblike pomoči, ki bodo vključevale tako čustveno kot družbeno podporo. Naše ugotovitve pomagajo bolje razumeti, kako sta povezana žalovanje in anksioznost, ter nakazujejo smeri za nadaljnje raziskovanje in izboljšave pri delu s starejšimi odraslimi. Ključne besede: anksiozne motnje, žalovanje, izguba partnerja, starejši odrasli, duševno zdravje Objavljeno v ReVIS: 23.01.2025; Ogledov: 868; Prenosov: 72
Celotno besedilo (2,11 MB) |