Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Rane predstavljajo prekinitev celovitosti kože ali globljih tkiv, pri čemer jih glede na etiologijo, trajanje in proces celjenja delimo na akutne in kronične. Akutne rane se praviloma celijo spontano v časovnem obdobju, medtem ko kronične vztrajajo dalj časa, pogosto zaradi zapletenih lokalnih in sistemskih dejavnikov, ter zahtevajo specifične oblike obravnave. Preventiva kroničnih ran vključuje ustrezno zdravstveno nego in ukrepe za preprečevanje zapletov, zdravljenje pa temelji na lokalnih metodah, sodobnih oblogah in celostnem timskem pristopu. Zdravstvena nega starostnikov s kroničnimi ranami zahteva prilagojene postopke, saj kronične rane pomembno vplivajo na kakovost njihovega življenja. Namen raziskave je bil analizirati zdravstveno nego starostnikov s kroničnimi ranami ter osvetliti vlogo medicinskih sester pri preprečevanju in zdravljenju tovrstnih stanj. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode. Empirični del je bil izveden z metodo polstrukturiranega intervjuja. V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, primarni in sekundarni podatki pa so bili zbrani, analizirani in sintetizirani. Rezultati: Vzorec je obsegal štiri medicinske sestre srednje izobrazbe ter dve z višjo oziroma visokošolsko izobrazbo s področja zdravstvene nege. Intervjuvanci so kot najpogostejše kronične rane navedli razjede zaradi pritiska in diabetično stopalo, katerih etiologija je najpogosteje povezana z nepokretnostjo in sladkorno boleznijo pri starostnikih. Vsi sogovorniki so izpostavili pomen sterilne tehnike in ustrezne uporabe sodobnih oblog kot ključnih dejavnikov za uspešno celjenje. Razprava: Ugotovitve kažejo, da se medicinske sestre v klinični praksi najpogosteje srečujejo z razjedami zaradi pritiska in diabetičnim stopalom. Vloga medicinske sestre je pri preprečevanju in zdravljenju kroničnih ran odločilna, saj prav ona najprej prepozna dejavnike tveganja in začne z izvajanjem preventivnih ukrepov. Kronične rane dokazano znižujejo kakovost življenja starostnikov zaradi bolečine, izcedka in neprijetnega vonja, kar povzroča telesno, psihično in socialno obremenitev. Znanje medicinskih sester o uporabi sodobnih oblog se je izkazalo za visoko, kar potrjuje njihovo ključno vlogo v procesu celjenja.
Ključne besede: kronična rana, starostnik, medicinska sestra, sodobna obloga
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 233; Prenosov: 23
Celotno besedilo (968,20 KB)

Opis: Uvod: Zaradi vse daljše življenjske dobe in dolgoživosti slovenske družbe se povečuje delež starejših odraslih, ki se zaradi pridruženih fizičnih, duševnih ali psihosocialnih dejavnikov v okviru svojega zdravja soočajo z oteženim doseganjem želene kakovosti življenja. V ospredje magistrskega dela smo zato postavili starejšega človeka in proučili razumevanje koncepta kakovosti življenja skozi perspektivo zdravja v lokalnem okolju. Metode: Magistrsko delo temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Za zbiranje podatkov smo uporabili tehniko anketiranja. Podatke smo analizirali z relevantnimi metodami deskriptivne in inferenčne statistike. V raziskavo je bilo vključenih 200 starejših odraslih iz občine Središče ob Dravi, starih od 65 do 95 let. Kot anketni vprašalnik je bil uporabljen validiran vprašalnik WHOQOL 1995. Razprava: V raziskavi smo z demografskimi determinantami ugotavljali, ali obstajajo razlike v razumevanju koncepta kakovosti življenja in zdravega staranja med starejšimi odraslimi v lokalnem okolju. Ugotovili smo, da so anketiranci, stari do 74 let, bolj zadovoljni s svojim duševnim zdravjem kot tisti, stari 75 let ali več. Ugotovili smo, da obstaja povezanost med nižjo izobrazbo in nižjim zadovoljstvom z duševnim zdravjem. Prav tako smo ugotovili, da obstaja povezanost med konceptom zdravja in kakovostjo življenja ter med konceptom zdravja in konceptom zdravega staranja starejših odraslih v lokalnem okolju Zaključek: Vzdrževanje ustrezne stopnje kakovosti življenja pri starejših odraslih je potrebno z vidika posameznika, družine, družbe in zdravstvenega varstva. Starostne bolezni povzročijo upad telesnih in duševnih funkcij ter posledično oteženo zmožnost opravljanja vsakodnevnih življenjskih dejavnosti, izgubo vlog v družbi in občutka življenjske izpopolnjenosti ter oteženo samooskrbo.
Ključne besede: starostnik, kakovost življenja, zdravo staranje, aktivno staranje
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 331; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Starostna depresija je pomemben javnozdravstveni problem, ki pogosto ostaja neprepoznan in nezdravljen, kar lahko močno vpliva na kakovost življenja starejših. Še posebej so spregledani starostniki, ki niso vključeni v sistemsko institucionalno obravnavo. Namen raziskave je preučiti, kakšna je pojavnost depresivne simptomatike pri populaciji starostnikov, ki živijo v domačem okolju, in identificirati povezave med znaki depresije ter različnimi sociodemografskimi dejavniki in prisotnostjo kroničnih bolezni. V raziskavi je sodelovalo 123 starostnikov, starih 65 let ali več, ki živijo v domačem okolju. Za oceno depresivnih simptomov je bila uporabljena Geriatrična lestvica depresivnosti (GLD-15). Poleg tega so anketiranci izpolnili vprašalnik, ki je zaobjel sociodemografske podatke, vključno s starostjo, spolom, zakonskim stanom, območjem bivanja in prisotnostjo kroničnih bolezni. Rezultati raziskave so pokazali, da je imelo 40,2% udeležencev simptome depresije, pri čemer je imelo 12,8% posameznikov blago, 12,0% zmerno in 15,4% hudo stopnjo depresije. Najmočnejša dejavnika tveganja za razvoj depresije sta bila zakonski stan (izguba sopotnika ali sopotnice) in prisotnost kroničnih bolezni. Analiza ni pokazala statistično značilne povezave med depresijo in starostjo, spolom ali območjem bivanja. Ugotovitve raziskave poudarjajo pomembnost zgodnjega odkrivanja in obravnave depresije pri starejših, še posebej pri osebah z zdravstvenimi težavami in tistih, ki živijo sami. Uporaba presejalnih orodij, kot je GLD-15, lahko pripomore k zgodnjemu odkrivanju depresije in izboljšanju dostopa do ustrezne obravnave, kar bi pozitivno vplivalo na kakovost življenja starostnikov.
Ključne besede: depresija, starostnik, Geriatrična lestvica depresivnosti-GLD, sociodemografski dejavniki, domače okolje.
Objavljeno v ReVIS: 22.05.2025; Ogledov: 609; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,95 MB)

Opis: Izhodišča: Staranje v domačem bivalnem okolju je želja večine starejših po vsem svetu. Staranje v domačem okolju pomeni varno, neodvisno in udobno življenje v svojem domu in v okviru skupnosti, ne glede na starost, dohodek ali zmogljivosti. Namen raziskave je raziskati zdravo in varno staranje v domačem okolju. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovanju z uporabo deskriptivne metode dela. Uporabljena je bila tehnika intervjuvanja. Kot instrument smo uporabili polstrukturirani intervju, podatke pa smo analizirali v obliki prepisa intervjuja. Raziskava je potekala oktobra in novembra 2024 v občini Krško. Sodelovalo je 6 starejših oseb. Rezultati: Raziskava je pokazala, da si vsi intervjuvanci želijo ostati čim dlje doma in samostojno živeti. V starosti jim je najbolj pomembno zdravje in obvladovanje kroničnih bolezni. Pomembno jim je tudi, da imajo koga, ki ga lahko prosijo za pomoč, ko to potrebujejo. Razprava: Iz raziskave je razvidno, da si starejši ljudje želijo čim dlje ohraniti samostojnost in ostati doma. Prav tako si v starosti želijo družbe družine in znancev. V prostem času radi kaj preberejo, pogledajo televizijo, se podružijo ob kavici ali sprehodu in seveda radi počivajo. Pomembno jim je, da lahko stanovanje prilagodijo svojim potrebam v starosti in zaenkrat se vsi intervjuvanci še počutijo dobro ter teh prilagoditev ne potrebujejo.
Ključne besede: starostnik, zdravo staranje, domače okolje
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 693; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,38 MB)

Opis: Izhodišča: Starostne spremembe pri starostnikih vodijo do hitrejših poškodb glave, medtem ko fiziološke spremembe v možganih poslabšajo izide zdravljenja in otežujejo zdravstveno nego. V nalogi smo opisali izzive zdravstvene nege, preučili najpogostejše negovalne diagnoze, opredelili ključne življenjske aktivnosti ter raziskali vlogo medicinske sestre pri vključevanju svojcev v obravnavo starejših po poškodbi glave. Namen raziskave je bil preučiti različne vidike zdravstvene nege starejših po poškodbi glave. Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z uporabo deskriptivne metode. Za empirični del so bili zbrani in analizirani podatki, pridobljeni s tehniko intervjuvanja z vnaprej pripravljenimi vprašanji. V raziskavo smo vključili šest izvajalcev zdravstvene nege z delovnimi izkušnjami pri obravnavi starostnikov s poškodbo glave. Sekundarne podatke smo pridobili s pregledom strokovne in znanstvene literature domačih in tujih avtorjev. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah COBISS, PubMed, Google Učenjak in ScienceDirect. Rezultati: Izzivi medicinskih sester so prepoznavanje simptomov poškodb glave, preprečevanje zapletov in padcev, spodbujanje rehabilitacije, prilagajanje oskrbe individualnim potrebam ter sodelovanje z multidisciplinarnim timom in družinami. Negovalne diagnoze, ki so prisotne pri starejših s poškodbo glave, so: zmanjšana sposobnost prilagoditve znotraj lobanje, tveganja za neučinkovito prekrvavitev možganov, aspiracijo, neučinkovit dihalni vzorec, okužbo in akutno bolečino. Najpogosteje izvajane življenjske aktivnosti so spremljanje vitalnih funkcij, aplikacija zdravil, pomoč pri osnovnih dejavnostih in preprečevanje zapletov, ki so prilagojene posamezniku in temeljijo na teoriji Virginie Henderson. Medicinske sestre svojce informirajo, izobražujejo, jim dajejo čustveno podporo, jih koordinirajo in motivirajo. Razprava: Medicinske sestre imajo izjemno pomembno vlogo pri oskrbi starostnikov s poškodbo glave. Svoje delo opravljajo z visoko mero predanosti in strokovnosti, pri čemer se vsakodnevno srečujejo z različnimi izzivi. Na podlagi celovite ocene potreb posameznika postavljajo prilagojene negovalne diagnoze, hkrati pa izvajajo vseh 14 temeljnih življenjskih aktivnosti po modelu Virginie Henderson. Kot ključni povezovalni člen med starostnikom, njegovimi bližnjimi in multidisciplinarnim timom zagotavljajo celostno obravnavo ter prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja in okrevanju starostnikov.
Ključne besede: Zdravstvena nega, celostna oskrba, poškodba glave, starostnik, svojci.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2024; Ogledov: 974; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,51 MB)