1. Vloga fizioterapije pri promociji zdravja na delovnem mestu in spodbujanju splošne populacije odraslih k aktivnem življenjskem slogu – pregled literature : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaGaja Kristan, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sodobni sedeči način življenja pomembno vpliva na pojav številnih kroničnih nenalezljivih bolezni, zato je spodbujanje telesne dejavnosti na delovnem mestu ključnega pomena za ohranjanje zdravja zaposlenih. Fizioterapevti imajo ključno vlogo pri promociji zdravja na delovnem mestu, saj s svojim znanjem in strokovnim pristopom močno vplivajo na vedenjske spremembe, zmanjšujejo zdravstvena tveganja ter vestno motivirajo splošno populacijo odraslih k bolj aktivnemu življenjskemu slogu. Prisotnost in delovanje fizioterapevtov prispevata k zmanjšanju telesne nedejavnosti, izboljšanju kakovosti življenja zaposlenih ter večji učinkovitosti pri preprečevanju bolezni, povezanih s sedečim načinom življenja. Metode dela: Metodologija diplomskega dela je kvantitativna. V teoretičnem delu so uporabljene metode opisovanja, povzemanja in primerjanja. Empirični del vključuje metodo analize in opisovanja, izbor člankov je predstavljen s pomočjo diagrama PRIZMA. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da fizioterapevti zavzemajo pomembno vlogo pri promociji zdravja na delovnem mestu ter pri spodbujanju splošne populacije odraslih k aktivnemu življenjskemu slogu, saj jih posamezniki prepoznavajo kot vzor in vir strokovne podpore pri oblikovanju zdravih vedenjskih vzorcev. Razprava: Fizioterapija ima pomembno vlogo pri promociji zdravja na delovnem mestu in spodbujanju aktivnega življenjskega sloga pri splošni populaciji odraslih, saj fizioterapevti delujejo kot svetovalci, vzorniki in izvajalci telesne dejavnosti. Kljub pozitivnem vplivu na telesno dejavnost zaposlenih so potrebne dodatne strategije, izobraževanja, strukturirani pristopi za premagovanje ovir in izboljšanje učinkovitosti fizioterapevtskih intervencij v praksi.
Ključne besede: fizioterapija, promocija zdravja, telesna dejavnost, splošna populacija odraslih
Objavljeno v ReVIS: 09.09.2025; Ogledov: 176; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
2. Učinki šolanja od doma zaradi ukrepov za zajezitev pandemije COVID-19 na sedentarno vedenje slovenskih mladostnikov : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje FizioterapijaPetra Starbek, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Mladostniki so bili med pandemijo covid-19 izpostavljeni številnim spremembam, med drugim tudi v šolanju. Metodologija: V raziskavo je bilo vključenih 51 dijakov šestih različnih gimnazij, povprečne starosti 16,4 ± 1,1 let. Čas sedentarnega vedenja, telesne dejavnosti in spanja kot komponent 24-urnega gibalnega vedenja, poleg tega pa še število daljših sedenj (od 30 in od 60 minut skupaj), število korakov in število prekinitev daljših sedenj na dan smo merili s pomočjo mikrosenzorja activPAL4TM. V glavni hipotezi smo predvideli, da bo šolanje od doma povečalo sedentarno vedenje dijakov. Za analizo podatkov smo uporabili metodo analize mešanic in robustni linearni mešani model. Rezultati: Statistična analiza kaže, da so se dijaki v tednu šolanja od doma vedli bolj sedentarno, bili manj telesno dejavni, tako nizko kot zmerno do visoko intenzivno, več spali, naredili več korakov, več prehodov iz sedečega v stoječ položaj in večkrat sedeli dlje kot 60 minut skupaj kot v tednu šolanja v šoli. Pomembno spoznanje naše raziskave je tudi, da je bil čas sedentarnega vedenja visok: šolanje od doma – 12,42 ure/dan, šolanje v šoli – 12,03 ure/dan in da je to posledica tako načina šolanja kot ostalih ukrepov za zajezitev pandemije covid-19. Zaključek: Nujno je, da se v prihodnje osredotočimo na razvoj prilagodljivih ukrepov, ki bodo omogočali mladostnikom, da ostanejo telesno dejavni tudi v okoliščinah, ko je gibanje omejeno. Prav tako je pomembno, da v šolah in zdravstvenih ustanovah mlade ozaveščamo o pomenu uravnoteženega življenjskega sloga, ki vključuje redno telesno dejavnost, zadostno količino kakovostnega spanja in omejevanje sedentarnega vedenja.
Ključne besede: sedentarno vedenje, telesna dejavnost, 24-urno gibalno vedenje, COVID-19, objektivne meritve
Objavljeno v ReVIS: 05.08.2025; Ogledov: 268; Prenosov: 2
Celotno besedilo (3,67 MB) |
3. Telesna dejavnost starejših odraslih v domu upokojencev DomžaleRomana Lisjak, 2025, diplomsko delo Opis: Redna TD je ključnega pomena za zdravo staranje. Naši predniki so v paleolitiku razvili »varčne« gene, ki nam v obdobjih lakota – obilje in TD – počitek omogočajo, da naše telo optimalno deluje. V sodobnem času pa smo ljudje preveč telesno nedejavni in sedeči, to pa ni v skladu z našimi geni; zato se pojavljajo bolezni moderne dobe kot so koronarna in periferna arterijska bolezen, srčno popuščanje, dislipidemija, hipertenzija, debelost, diabetes tipa 2, kognitivno upadanje, osteoartritis, osteoporoza in druge. Posledice sedečega življenjskega stila najbolj prizadenejo starejšo populacijo in kljub priporočilom za izvajanje redne TD, redkokateri starejši odrasli dejansko vzdržujejo starosti primeren nivo TD.
V diplomski nalogi smo s proučitvijo literature raziskovali področje TN in njene učinke, z anketo pa smo želeli dobiti uvid s stopnjo TD stanovalcev, ki bivajo v institucionalnem zavodu. Zastavili smo hipotezo H1: »Starejši odrasli v Domu
upokojencev Domžale so premalo telesno dejavni«. V sistematski pregled literature smo vključili 12 raziskav v angleškem jeziku. Iz rezultatov je razvidno, da obstaja
pomembna povezava med SV, TN ter debelostjo, večjim tveganjem za padce, manjšo kardiorespiratorno kondicijo, mišično močjo in slabšim ravnotežjem. Po drugi strani pa
obstaja tudi povezava med kakršnokoli količino TD in manjšim tveganjem za smrt ter nekatere bolezni. Pomembna ugotovitev je tudi, da se je povsod z objektivnimi merilniki gibanja, količina gibanja pri preiskovancih povečala, subjektivni odgovori v vprašalnikih pa k temu niso prispevali. Rezultati ankete kažejo, da so stanovalci dovolj telesno dejavni, da v veliki večini dosegajo minimalno vrednost ZITD, prav tako
ugotavljamo, da so anketirani stanovalci aktivni vsaj 5 ur na teden, kar dosega minimalne standarde SZO. S tem smo zavrnili hipotezo H1.
Z opravljeno raziskavo smo dodatno potrdili pomen TD, njene pozitivne učinke ter negativne učinke SV, tako prisotnega v naši družbi. Pomembno je, da s tem seznanimo zaposlene, svojce ali skrbnike ter bivajoče v domovih, da bi bili vsi kot populacija bolj telesno dejavni.
Ključne besede: starejši odrasli, telesna dejavnost, telesna nedejavnost, institucionalni zavod, sedeče vedenje
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 373; Prenosov: 14
Celotno besedilo (952,04 KB) |
4. Uporaba mobilnih tehnologij za spremljanje osebnega zdravja in telesne dejavnosti : diplomska nalogaDavid Štamcar, 2024, diplomsko delo Opis: Mobilne tehnologije, kot so pametni telefoni, pametne ure in različne aplikacije, so postale ključne za spremljanje in izboljšanje osebnega zdravja ter telesne pripravljenosti. Te naprave omogočajo sledenje telesni aktivnosti, spremljanje spanja in srčnega utripa ter beleženje prehrane. Teoretični del prinaša pregled literature o zgodovini mobilnih tehnologij in zdravju. V empiričnem delu je predstavljena anketna raziskava o uporabi mobilnih tehnologij za
spremljanje zdravja in telesne dejavnosti. Rezultati so pokazali, da so pametni telefoni in aplikacije za spremljanje telesne dejavnosti ključni del življenja mnogih ljudi, zlasti milenijcev, tj. pripadniki generacije, rojene po letu 1980. Večina anketirancev poroča o dnevni uporabi teh naprav in aplikacij. Najbolj priljubljene so aplikacije za sledenje telesne dejavnosti, zdravstvenih parametrov in menstrualnega cikla. V prihodnosti lahko pričakujemo nadaljnjo
rast in razvoj teh tehnologij, kar bo omogočilo boljše razumevanje njihovega vpliva na zdravje in dobro počutje uporabnikov.
Ključne besede: mobilne naprave, aplikacije, telesna dejavnost, vadba, zdravje, zasebnost
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 536; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,80 MB) |
5. Klinične smernice namenjene vadbi zdravih nosečnicZoja Tavčar, 2024, diplomsko delo Opis: Telesna dejavnost je izjemnega pomena za zdravo nosečnost. Pozitivni učinki se kažejo med nosečnostjo, porodom in po porodu. V diplomski nalogi smo raziskovali, ali obstajajo klinične smernice, namenjene vadbi zdravih nosečnic in ali natančno določajo tako intenzivnost kot trajanje različnih telesnih dejavnosti. Raziskave so pokazale, da je večina žensk v nosečnosti manj fizično dejavnih kakor pred zanositvijo, in sicer zaradi slabega počutja in slabosti v prvih tednih nosečnosti, kasneje pa slabše motivacije, pomanjkanja časa, nezadostnega spodbujanja strokovnih delavcev in znanja o vadbi ter posledičnega strahu, da bi z vadbo škodili plodu. Dejstvo pa je, da je nedejaven in sedeč
življenjski slog med nosečnostjo povezan z bolečinami, debelostjo, nosečniškimi težavami, zapleti med porodom in dalj časa trajajočo vrnitvijo v stanje pred porodom. Ugotovili smo, da je večina priporočil namenjenih zmerno intenzivni aerobni in ne toliko visoko intenzivni vadbi ter posameznim telesnim dejavnostim. Po pregledu literature smo smernice strnili in jih razvrstili na aerobno, anaerobno in nevro-motorično vadbo, ki vključuje jogo in pilates, vadbo, namenjeno mišicam medeničnega dna, raztezanje ter visoko intenzivno vadbo. Ugotovili smo, da je fizična dejavnost priporočljiva tako za prej dejavne kot nedejavne zdrave
nosečnice, pomembno je izvajanje aerobne in anaerobne vadbe ter raztezanje. Najbolj varne telesne dejavnosti, ki se jih največkrat priporoča v smernicah, so hoja, sobno kolesarjenje, plavanje in vadba v vodi, prilagojena nosečnici, ter vaje za moč in nevro-motorična vadba
(aerobika/pilates/joga). Pomembno je poznati omejitve, prilagoditve, kontraindikacije in znake za prenehanje vadbe ter se gibati vsaj 150 minut na teden oziroma najmanj trikrat
tedensko 30 minut. Kliničnih smernic na področju visoko intenzivne vadbe in bolj podrobnih priporočil za posamezne telesne aktivnosti primanjkuje, zato so v prihodnosti potrebne dodatne raziskave na teh področjih.
Ključne besede: Nosečnost, telesna dejavnost, priporočila.
Objavljeno v ReVIS: 19.03.2024; Ogledov: 1261; Prenosov: 46
Celotno besedilo (736,25 KB) |
6. |
7. Pomen telesne dejavnosti pri depresivnih pacientih : diplomska nalogaTadeja Pukšič, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Depresija je resna in zelo pogosta psihološka motnja in je eden izmed vodilnih razlogov globalne umrljivosti. Telesna dejavnost ima številne dokazane pozitivne učinke tako na fizično kot psihično zdravje ljudi. Namen diplomske naloge je določiti učinke telesne dejavnosti na zmanjšenje simptomov depresije. Metode: Pregled literature s pomočjo elektroskih baz podatkov Pub Med in Cochrane Library. Rezultati: Vključitvenim, izključitvenim ter PICO kriterijem je ustrezalo 14 metaanaliz, ki so preučevale učinke telesne dejavnosti na zmanjšanje simptomov depresije. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena predvsem fizioterapevtom in ostalim zdravstvenim delavcem, pacientom z depresijo in njihovim družinam ter drugim, ki jih zanimajo učinki telesne dejavnosti na simptome depresijo. Omejitve: Glavno tveganje za pristranskost vključenih študij je zagotavljanje sleposti preiskovancev ali preiskovalcev.
Ključne besede: Depresija, telesna dejavnost, vadba
Objavljeno v ReVIS: 29.11.2022; Ogledov: 1920; Prenosov: 75
Celotno besedilo (644,90 KB) |
8. POMEN PREHRANE PRI NEVROGENEZI V HIPOKAMPUSUŠpela Zimic, 2022, diplomsko delo Opis: Temeljni namen diplomskega dela je bil opisati anatomijo in funkcijo živčnega sistema, predvsem možganov in področja, odgovornega za kognicijo in spomin, torej hipokampusa. Opisali smo proces nevrogeneze, ki poteka v hipokampusu, kot ključne za nevronsko plastičnost. Opredelili smo pomen zdrave, uravnotežene prehrane ter makrohranil in mikrohranil za spodbujanje omenjenih procesov. Razložili smo smernice nove prehranske piramide in zdravega krožnika. Cilj diplomskega dela je bil na podlagi znanstvenih in strokovnih člankov preučiti pomen prehrane za hipokampalno nevrogenezo ter vpliv fizične aktivnosti pri tem. Ključne besede in besedne zveze, vključene v pregled strokovne in znanstvene literature v angleškem jeziku, ki smo jih uporabili pri iskanju, so bile: brain (možgani), hippocampus (hipokampus), neurogenesis (nevrogeneza), nutrition (prehrana) in physical exercise (fizična aktivnost). Vključitvena merila so obsegala raziskave zadnjih desetih let, študije so bile izvedene večinoma na živalih.
Z izsledki raziskav smo hipotezo, v kateri smo predpostavili, da prehrana vpliva na nevrogenezo v hipokampusu, potrdili. Mnogo študij je namreč dokazalo, da ima prehrana pomembno vlogo za zdrav psihofizični razvoj, ki se začne s spočetjem, ter da intrauterino pomanjkanje določenih mikrohranil pri nosečnici lahko močno vpliva na zmanjšan nevrološki razvoj in procese nevrogeneze ter s tem povezane zmanjšane kognitivne funkcije pri otroku. Nasprotno pa uživanje določenih mikrohranil, vitaminov in drugih elementov prehrane, ki smo jih predhodno navedli, poveča hipokampalno nevrogenezo ter morebiti zmanjša s starostjo povezan kognitivni upad.
Ključne besede: možgani, hipokampus, nevrogeneza, prehrana, telesna dejavnost.
Objavljeno v ReVIS: 05.07.2022; Ogledov: 2105; Prenosov: 82
Celotno besedilo (978,78 KB) |
9. POSEBNOSTI FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE ŽENSK V RAZLIČNIH OBDOBJIH IN PREHRANSKA PODPORA OB TEMManca Urana, 2021, diplomsko delo Opis: Specifika obravnave žensk izvira iz razlik v fiziologiji in delovanju ženskega ter moškega telesa. Anatomske in fiziološke posebnosti ter reproduktivna vloga ženske predstavljajo specifično zdravstveno področje, ki ga moramo v fizioterapiji upoštevati. S spremljanjem hormonskega stanja posameznice velikokrat najdemo racionalne odgovore na vedenjske značilnosti, čustveno odzivnost in nivo energije, ki pri ženskem telesu nihajo pogosteje. Pri tem ne izhajamo zgolj iz anatomskih razlik, temveč iz spolnih fizioloških sprememb, ki jih narekuje hormonski sistem. V diplomski nalogi je v prvem planu poudarjeno fiziološko hormonsko nihanje skozi žensko življenje. Drugo pomembno točko predstavljajo pogostejša obolenja, nelagodja, posledice hormonskega neravnovesja ter posledice nosečnosti. Zadnji, tretji sklop pa zajema angažiranost posameznice za lastno zdravje, kamor štejemo prehransko podporo, izogibanje negativnim dejavnikom, spanje in fizično aktivnost (kot preventiva ali zdravljenje že nastale situacije).
Ključne besede: Zdravje žensk, telesna dejavnost, hormoni, razlike med spoloma, prehranska podpora in fizioterapevtska obravnava.
Objavljeno v ReVIS: 16.11.2021; Ogledov: 1921; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,01 MB) |
10. UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKE OBRAVNAVE S PREHRANSKO PODPORORenato Štraus, 2021, diplomsko delo Opis: Prehrana spada med ključne dejavnike trenutnega in kasnejšega zdravja. Ljudje se vse bolj zavedamo pomena prehrane in načinov prehranjevanja. S pravilno prehrano podpiramo delovanje našega telesa in njegovo odpornost. Stabilno zdravstveno stanje nam zagotavljajo prav ustrezna in uravnotežena prehrana, redna telesna dejavnost ter ravnovesje uma, čutov in zavesti. Prehransko stanje ni le pomemben zdravstveni dejavnik, temveč je povezano tudi z učinkovitostjo fizioterapevtske obravnave vsakega pacienta. Informiranje in izobraževanje s strani zdravstvenih delavcev je bistvenega pomena v času rehabilitacije. Potrebni so spodbuda za telesno dejavnost, izboljšanje prehranskih navad in skrb za pacienta. Fizioterapevt mora biti predstavnik zdravega prehranjevanja in s tem pozitivno ustrezne prehranske navade, saj le-to privede do dobre in uspešno zaključene rehabilitacije. Rezultati raziskav dokazujejo, da je ustrezna prehranska obravnava ključnega pomena v procesu zdravljenja in klinične rehabilitacije. Prehranska podpora pacientom in uporabnikom fizioterapevtskih storitev omogoča uspešno fiziološko regeneracijo telesa.
Ključne besede: Fizioterapevtska obravnava, prehrana, rehabilitacija, telesna dejavnost
Objavljeno v ReVIS: 30.03.2021; Ogledov: 2675; Prenosov: 149
Celotno besedilo (842,19 KB) |
