Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv socialnih omrežij na razvoj motenj hranjenja pri mladostnikih : pregled literature
Sara Pavalec, 2025, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Motnje hranjenja so danes, predvsem med mlajšimi generacijami, zelo aktualni problem. Na njihov razvoj v veliki meri, s prikazom lepotnega ideala, ki sproži nezadovoljstvo z lastnim telesom, vplivajo socialna omrežja. Zaradi nastale slabe samopodobe se mladi začnejo posluževati slabih prehranjevalnih navad, kar velikokrat privede v razvoj motenj hranjenja. Metode: V teoretičnem delu je bila uporabljena metoda komparacije in deskriptivna metoda. Z izbranima metodama smo pregledali tujo in domačo znanstveno in strokovno literaturo. Po pregledu smo vso literaturo združili in jo podrobneje predstavili. Tudi v empiričnem delu sta bili uporabljeni metodi metoda komparacije in deskriptivna metoda. Uporabljena je bila kvalitativna raziskovalna metodologija. V tem delu smo združili ugotovitve več prebranih člankov in jih predstavili v tabeli. Za postopek zbiranja člankov smo upodobili z diagramom PRISMA. Rezultati: Skupaj je bilo v diplomskem delu uporabljenih 83 virov, od tega v teoretičnem delu 65, v empiričnem delu pa 18. Ugotovili smo, da obstaja več načinov, s pomočjo katerih socialna omrežja vplivajo na nastanek motenj hranjenja. Motnje hranjenja se najpogosteje pojavijo pri mlajših populacijah in pri ženskem spolu. K razvoju v veliki meri doprinesejo telesni ideali na socialnih omrežjih in slaba samopodoba. Razprava: Po analizi vse prebrane literature, člankov in raziskav smo potrdili svoja pričakovanja o povezanosti socialnih omrežij z razvojem motenj hranjenja pri mladih. V empiričnem delu je bila uporabljena v večini tuja literatura, saj raziskav na domačih tleh nismo zasledili. Zato menimo, da bi se moralo bolj raziskati tudi področje problematike motenj hranjenja med slovenskimi mladostniki.
Ključne besede: motnje hranjenja, socialna omrežja, mladostniki, telesna samopodoba, vpliv medijev
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2026; Ogledov: 295; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Povezanost redne fitnes vadbe in telesne samopodobe : diplomska naloga
Melani Ploj, 2022, diplomsko delo

Opis: Zanimanje za raziskovanje telesne samopodobe se je v zadnjem času povečalo. Na to temo je bilo tako pri nas kot tudi drugod po svetu opravljenih kar nekaj novejših raziskav. Telesna samopodoba v povezavi z vadbo v fitnesu pa ni tako raziskana, sploh pa ne v Sloveniji. Ker se je v zadnjih letih priljubljenost takšne oblike vadbe občutno dvignila, se nam je zdelo smiselno raziskati, kako je povezana s telesno samopodobo in s tem morda prispevati kakšna dodatna spoznanja za vse, ki so vpeti v ta proces. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili splošno samopodobo in se podrobneje osredotočili na telesno samopodobo, njen razvoj, razlike med spoloma in povezanost s telesno dejavnostjo. V nadaljevanju smo predstavili fitnes vadbo in z njo povezana tekmovanja. Z empiričnim delom smo želeli poiskati povezavo med vadbo v fitnesu in telesno samopodobo. Cilj raziskave je bil vezan na iskanje razlik v telesni samopodobi med tremi raziskovalnimi skupinami – neaktivnimi posamezniki, tistimi, ki fitnes obiskujejo rekreativno in tistimi, ki fitnes obiskujejo tekmovalno, prav tako pa smo iskali razlike v telesni samopodobi med spoloma. Za raziskavo smo uporabili kvantitativno metodologijo, podatke pa smo zbrali s pomočjo anonimne spletne ankete, ki je vsebovala PSDQ-vprašalnik telesne samopodobe. Raziskovalni vzorec je zajemal 166 udeležencev, starih med 18–35 let, od tega 59 (35,5 %) neaktivnih posameznikov, 56 (33,7 %) rekreativcev in 51 (30,7 %) tekmovalcev, glede na spol je bilo v vzorec vključenih 88 (53 %) žensk in 78 (47 %) moških. Rezultati so pokazali, da se razlike v telesni samopodobi pojavljajo med neaktivnimi in aktivnimi posamezniki (rekreativci in tekmovalci, ki obiskujejo fitnes). Opazne razlike v telesni samopodobi med spoloma smo zasledili pri splošni skupini (združene vse tri raziskovalne skupine) in v neaktivni skupini.
Ključne besede: telesna samopodoba, fitnes, neaktivni posamezniki, rekreativci, tekmovalci, razlike med spoloma, PSDQ, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 20.01.2023; Ogledov: 2129; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (930,44 KB)

3.
Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh