Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Transplantacija srca je kompleksen kirurški poseg, ki je za paciente s končnim srčnim popuščanjem pogosto edina rešitev za podaljšano preživetje in izboljšanje kakovosti življenja. Ključno vlogo pri okrevanju pacientov imajo medicinske sestre, ki zagotavljajo celostno nego, vključno s fizično podporo, spremljanjem zdravilne terapije (kot so imunosupresivi) in obvladovanjem simptomov. Po presaditvi so pacienti izpostavljeni različnim izzivom, kot so tveganje zavrnitve presadka, okužbe in fizična šibkost, kar zahteva stalno medicinsko spremljanje in rehabilitacijo. Za uspešno okrevanje je potrebna celovita zdravstvena oskrba, ki vključuje izobraževanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju zapletov. Poleg tega je pri skrbi za pacienta pomembna vključenost družine, saj nudi čustveno podporo in pomaga pri prilagajanju na življenje s presajenim srcem. Namen diplomske naloge je predstaviti vlogo medicinske sestre pri celostni obravnavi pacienta po transplantaciji srca, s poudarkom na okrevanju, preprečevanju zapletov ter pomenu izobraževanja in podpore pacientu in njegovi družini.
Ključne besede: Medicinska sestra, zdravstvena nega, transplantacija srca, postoperativna oskrba.
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2025; Ogledov: 486; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Transplantacija jeter je kompleksen medicinski poseg, ki zahteva usklajeno delovanje multidisciplinarnega tima. Medicinska sestra ima ključno vlogo pri pripravi pacienta na transplantacijo – spremlja pacientovo zdravstveno stanje, zagotavlja informacije, nudi psihično podporo in organizira, da pacient opravi vse potrebne preiskave in preglede. S tem prispeva k boljšemu razumevanju postopka ter večji uspešnosti zdravljenja. Namen raziskave je proučiti vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo jeter. Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Sekundarno zbiranje podatkov je potekalo s pregledom strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, PubMed, MEDLINE in Google Učenjak. V raziskavi je sodelovalo šest medicinskih sester, ki imajo več kot eno leto delovnih izkušenj. Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri pripravi pacientov na transplantacijo jeter, saj so pomemben povezovalni člen med pacienti, zdravniki in drugimi specialisti. Dobro poznajo protokol priprave, kar jim omogoča učinkovito organizacijo preiskav ter zagotavljanje potrebne psihične in fizične podpore pacientom. Pogosti zapleti, kot so hepatična encefalopatija, ascites in krvavitev iz varic, zahtevajo stalno spremljanje in ukrepanje, pri čemer aktivno sodelujejo. Razlike med urgentno in redno transplantacijo so izrazite predvsem v časovni dinamiki in obsegu priprav, kar od njih zahteva prilagodljivost in hitro odločanje. Kljub dobri usposobljenosti pa so izpostavljene organizacijskim in kadrovskim omejitvam, ki otežujejo kakovostno izvajanje priprav. Potreben je bolj strukturiran in celosten pristop z boljšim usklajevanjem, krajšim časom hospitalizacije ter večjo vključitvijo svojcev. Celostna podpora pacientom in izboljšave v organizaciji dela bodo prispevale k uspešnejši pripravi in boljši izkušnji pacientov pred transplantacijo. Razprava: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre veliko znanja na področju transplantacije jeter in hepatologije, kakovostno in varno skrbijo za pacienta, pri tem upoštevajo protokole in standarde, hkrati pa se zavedajo zapletov in težav, ki bi se lahko pojavili, če svojega dela ne bi opravljale kakovostno in varno.
Ključne besede: pacient, transplantacija, vloga medicinske sestre, obolenja jeter
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 531; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Izhodišča: V zadnjih letih je prišlo do velikih sprememb v obravnavi pacientov po transplantaciji pljuč. Namen diplomske naloge je najprej usmerjen v teoretično opredelitev in opis zdravstvene nege pacienta po transplantaciji pljuč, čemur sledi kvalitativni raziskovalni del. Posebno pozornost smo namenili ugotavljanju novosti v smernicah obravnave pacienta po transplantaciji pljuč. Metoda: Uporabili smo domačo in tujo literaturo, ki jo smo na podlagi izločitvenih kriterijev pridobili v bibliografskih bazah (PbMed, PMC, Google učenjak, BMJ, DIKUL, SpingerLink). Vsi izvlečki izbranih zadetkov so pregledani z namenom izločitve potencialno primernih prispevkov in izborom ustreznih za nadaljnji pregled. Uporabili smo naslednje ključne iskalne besedne zveze: medicinska sestra, transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstvena nega, zdravstveno vzgojno delo ter nurse, lung transplantation, postoperative care, nursing care, patient education v angleškem jeziku. Za namen raziskave smo uporabili literaturo, ki je bila prosto dostopna v celotnem obsegu od leta 2013 do leta 2023. Izbrana literatura je bila omejena na slovenski in angleški jezik. Izključili smo članke, ki so se podvajali in članke, ki niso vključevali določene iskane vsebine. Pri iskanju literature smo ključne besede povezali z Boolovimi operatorji (AND). Rezultati: V raziskavo in končno analizo smo vključili 2 randomizirani študiji, 1 posamično prospektivno kohortno študijo, 1 posamično presečno študijo, 1 posamično poglobljeno kvalitativno študijo in 5 mnenj strokovnjakov oziroma poročil primerov. Rezultati, pridobljeni z analizo 10 enot literature, kažejo, da je potek zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč multidisciplinaren in kompleksen. Postopek zdravstvene nege pacienta vključuje tako neposredno pooperativno oskrbo kot dolgoročno spremljanje pacienta. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri spremljanju fizioloških parametrov pacienta takoj po posegu. To vključuje spremljanje vitalnih funkcij in drugih kazalnikov, ki omogočajo hitro prepoznavanje morebitnih zapletov. Po odpustu iz bolnišnice se zdravstvena nega usmeri v dolgoročno spremljanje pacienta. To vključuje redne kontrole, prilagoditev imunosupresivnih zdravil, preprečevanje okužb in zagotavljanje, da pacient razume in sledi terapevtskemu načrtu. Razprava: Analiza pregleda literature je poudarila pomembno vlogo medicinske sestre pri obravnavi pacienta po transplantaciji pljuč. Le-ta vključuje tako tehnične naloge, kot tudi podporo pri psihološkem, čustvenem in socialnem zdravljenju pacienta.
Ključne besede: transplantacija pljuč, zdravstvena nega po operaciji, zdravstveno vzgojno delo, nove smernice v zdravstveni negi.
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2025; Ogledov: 873; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,64 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Vloga medicinske sestre pri transplantaciji ledvice je ključna za uspešno okrevanje pacienta. Med njene naloge spada zdravstvena nega, izobraževanje pacienta in njegovih svojcev o pravilnem jemanju zdravil ter prepoznavanje znakov zapletov in pomembnosti zdravega življenjskega sloga. Sodeluje z interdisciplinarnim zdravstvenim timom ter nudi psihosocialno podporo pacientu in svojcem. Celostni pristop medicinske sestre zagotavlja optimalno nego in dolgoročno uspešnost transplantacije. Namen raziskave je opredeliti vlogo medicinske sestre pri transplantaciji ledvice. Cilji raziskave so raziskati vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo ledvice, raziskati zdravstvenovzgojne vsebine, ki jih medicinska sestra predstavi pacientu pri transplantaciji ledvice, in raziskati vlogo medicinske sestre pri pacientu po transplantaciji ledvice. Metode: V raziskavi je uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivna metoda dela. Na podlagi vnaprej pripravljene predloge z vprašanji smo izvedli polstrukturiran intervju, pri tem pa upoštevali vsa etična načela raziskovanja. V raziskavi je sodelovalo šest diplomiranih medicinskih sester, ki se pri svojem delu srečujejo s pacienti z odpovedjo ledvic, ki čakajo na transplantacijo ledvice ali pa so transplantacijo že imeli. Pridobljene podatke smo kvalitativno analizirali, odgovore razvrstili v tabele, zapisali kode ter jih interpretirali v razpravi in zaključku. Rezultati: Rezultati so pokazali, da ima medicinska sestra pomembno vlogo pri pripravi bolnika na transplantacijo ledvice. Pacienta je treba pripraviti fizično in psihično, vendar vsaka intervjuvanka uporabi drugačen pristop. Večina intervjuvank pacienta pripravi individualno. Nekatere vključijo v proces svojce, druge pa za dovoljenje prosijo pacienta. Del priprave je tudi zdravstvenovzgojno izobraževanje, ki ga izvede diplomirana medicinska sestra. Vse intervjuvanke svoje paciente poučijo o imunosupresivnih zdravilih, ki so nekaj novega v življenju pacientov in jih bodo morali jemati vse do svoje smrti. Za boljše rezultate je pomembna komunikacija med pacientom in diplomirano medicinsko sestro. Po transplantaciji ledvice medicinska sestra spremlja pacientovo stanje, ki se ob zapletih lahko hitro poslabša. Diplomirana medicinska sestra ima dovolj veščin in znanja za ukrepanje ob takšnih dogodkih. Razprava: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri transplantaciji ledvice, saj je vključena v vse faze tega zahtevnega procesa: od priprave pacienta in izobraževanja do intenzivne pooperativne zdravstvene nege in dolgotrajne podpore. Njena vloga vpliva tudi na kakovost življenja pacienta po transplantaciji. Bolje kot pripravi pacienta na transplantacijo in okrevanje, manj bo imel težav. Ta proces je za pacienta naporen in potrebuje veliko podpore od medicinske sestre in svojcev. Medicinska sestra je pacientu na voljo tudi za pogovor in vprašanja. Njeno delo mora biti empatično, profesionalno in natančno.
Ključne besede: medicinska sestra, ledvica, transplantacija, pacient.
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2024; Ogledov: 1288; Prenosov: 45
Celotno besedilo (515,71 KB)

Opis: Uvod: Transplantacijo organov in tkiv lahko danes uvrščamo med uveljavljene oblike zdravljenja. Zarisati jasno razmerje med darovanjem organov in pravom se na prvi pogled zdi preprosto, vendar hitro ugotovimo, da gre za izredno kompleksno razmerje. Razloge za to gre iskati v različnih vidikih transplantacije, kot so: etični, medicinski, ekonomski, politični in pravni vidik. Namen in cilj: Namen magistrskega dela je s pregledom strokovne literature zbrati podatke o pomenu dobre pravne urejenosti transplantacijske dejavnosti v našem prostoru, ugotoviti dejanski trenutni pravni položaj transplantacije organov v Republiki Sloveniji ter poiskati pomanjkljivosti našega pravnega sistema v povezavi s to tematiko. Cilj magistrskega dela je na enem mestu zbrati in opisati pravne predpise, ki se nanašajo na transplantacijo organov, ugotoviti pomanjkljivost in predlagati možne izboljšave. Metode dela: Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature, pri tem pa primerjali različne vire, ki se nanašajo na postavljene hipoteze. S pomočjo sistematične sekundarne analize različnih virov in deskriptivne raziskave smo prišli do podatkov, s pomočjo katerih smo oblikovali teoretični del magistrskega dela. Zaključek: Transplantacija organov je izredno občutljiv in kompleksen proces, ki ga spremljajo etične in pravne dileme. Prav je, da se vsak sam opredeli do transplantacije in ravna v skladu s svojimi prepričanji, naloga zakonodajalca in strokovne javnosti pa je, da zagotavljata pogoje, ki omogočajo varen in etično sprejemljiv okvir izvajanja transplantacijske dejavnosti. Transplantacijska dejavnost bo na ta način pridobila na veljavi in postala bolj sprejemljiva v očeh širše javnosti.
Ključne besede: transplantacija, etični vidik, pravni vidik, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 17.08.2018; Ogledov: 7544; Prenosov: 340
Celotno besedilo (1,72 MB)