Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: This study examines the role of trauma in the radicalization journeys of former Salafi-Jihadist militants from Tripoli, Lebanon. Utilizing life-history interviews with ten ex-militants and experts, it explores how different forms of trauma interact across phases of involvement, engagement, and disengagement. Findings indicate that early adversity – including neglect, poverty, and violence – disrupted identity formation, fostered insecurity and desensitization, increasing susceptibility to recruitment. Social traumas, such as the 2013 mosque bombings, further fuelled collective victimhood and a desire for revenge, dignity, and heroism. During the engagement, a combination of empowering and traumatizing experiences led to symptoms of moral injury. Finally, disengagement – often triggered by traumatic imprisonment – rarely led to successful reintegration, leaving respondents with complex PTSD, stigma, and marginalization. Theoretically, this study positions trauma not as a peripheral factor, but as a central mechanism that shapes involvement, sustains engagement, and obstructs disengagement. It demonstrates that radicalization functions both as a coping strategy and an attempted identity reconstruction. Empirically, it provides rare qualitative evidence from a Middle Eastern context. Practically, the findings emphasize the need for trauma-informed counter-extremism strategies that link individual healing with community and structural interventions.
Ključne besede: travma, radikalizacija, nasilni ekstremizem, identiteta, salafizem-džihadizem, Libanon
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2026; Ogledov: 217; Prenosov: 4
Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Travma je izkušnja, ki preseže posameznikove sposobnosti obvladovanja stresa in pogosto vodi v motnje na telesni, čustveni, kognitivni in vedenjski ravni. V procesu okrevanja je ključna vzpostavitev občutka varnosti, uravnavanje čustev in postopna predelava travmatične izkušnje. Terapija s pomočjo psa se v zadnjih letih uveljavlja kot dopolnilna metoda podpore pri osebah s travmatičnimi izkušnjami, saj pozitivno vpliva na telesne in psihološke odzive ter povečuje motivacijo za terapevtski proces.
Ključne besede: Travma, psihosocialne posledice, terapevtski pes, terapija s pomočjo psa, spoprijemanje s travmo
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 325; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,00 MB)

Opis: Magistrska naloga raziskuje medgeneracijski prenos posledic življenja v družinah s tvegano in prekomerno rabo alkohola ter se osredotoča na povezave med teorijo navezanosti, epigenetskimi mehanizmi in konceptom razvojne travme. Namen raziskave je bil celovito osvetliti, kako zgodnje izkušnje, odnosi s primarnimi skrbniki in travmatične okoliščine vplivajo na psihološki in biološki razvoj posameznika ter kako ti dejavniki oblikujejo tveganje za zasvojenost in ponavljanje disfunkcionalnih vzorcev skozi generacije. V teoretičnem delu naloga predstavi ključne koncepte teorije navezanosti, ki pojasnjuje, da kakovost zgodnjih odnosov določa posameznikovo sposobnost regulacije čustev, oblikovanja samopodobe in vzpostavljanja intimnih odnosov. Nadalje so obravnavane epigenetske raziskave, ki dokazujejo, da travmatične izkušnje in starševska skrb vplivajo na izražanje genov in stresno odzivnost, kar potrjuje biološki temelj medgeneracijskega prenosa ranljivosti. Analizirana je tudi dinamika alkoholnih družin z vidika družinskih vlog in razvojnih faz, pri čemer so izpostavljene psihološke posledice za otroke staršev s prekomerno rabo alkohola. Naloga združuje psihološke, nevrobiološke in socialne perspektive ter zagovarja celosten pristop k obravnavi zasvojenosti, ki presega simptomatsko zdravljenje in vključuje delo na travmatičnih koreninah ter sistemskih družinskih vzorcih. Posebno je poudarjena terapevtska vrednost odnosov, ki temeljijo na varni navezanosti, saj predstavljajo najmočnejši zaščitni dejavnik in temelj za okrevanje. Epigenetska plastičnost in nevroplastičnost potrjujeta, da spremembe, kljub globokim posledicam travme, ostajajo možne. Naloga tako prispeva k boljšemu razumevanju prekomerne rabe alkohola kot kompleksnega biopsihosocialnega pojava ter ponuja podlago za razvoj učinkovitih preventivnih in terapevtskih pristopov.
Ključne besede: teorija navezanosti, epigenetika, razvojna travma, tvegana in prekomerna raba alkohola, medgeneracijski prenos, družinska dinamika, otroci staršev s prekomerno rabo alkohola
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2026; Ogledov: 450; Prenosov: 16
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Magistrsko delo se poglobljeno osredotoča na raziskovanje duševnega zdravja ukrajinskih beguncev v Sloveniji, pri čemer posebej analizira pomen in učinkovitost psihosocialne pomoči, ki jim je namenjena. V kontekstu trenutnih konfliktov in krize v Ukrajini se je število beguncev drastično povečalo, kar je povzročalo širok nabor številnih izzivov, povezanih z njihovim duševnim zdravjem. Namen raziskave je proučiti specifične psihološke in čustvene težave, s katerimi se soočajo ukrajinski begunci. Identificirati želimo ključne dejavnike, ki so povezani z duševnim zdravjem beguncev, in ponuditi priporočila za izboljšanje psihosocialne pomoči. Raziskava je kvalitativne narave in vključuje intervjuje z begunci iz Ukrajine. Rezultati raziskave kažejo, da je duševno zdravje ukrajinskih beguncev ogroženo zaradi travmatičnih izkušenj, izgube doma, ločitve od družine in negotovosti glede prihodnosti. Opazne so tudi težave pri prilagajanju na novo okolje ter občutki izolacije in osamljenosti, ker dodatno ogroža njihovo dobribit. Poleg tega naloga raskriva, da obstaja velika potreba po povečanju dostopnosti psihosocialnih storitev, izboljšanju njihove kakovosti ter prilagajanju programov specifičnim potrebam beguncev. Poleg tega delo poudarja potrebo po usposabljanju strokovnjakov podpornih dejavnosti, ki delajo z begunci, ter razvoj celostnih strategij za obvladovanje travm in stresa. Važen poudarek je na vključevanju beguncev v aktivnosti, ki jim pomagajo oblikovati občutek varnosti, pripadnosti in čustvene stabilnosti. Z določenimi ukrepi in prilagoditvami lahko izboljšamo psihosocialno podporo, zagotovili bi boljšo integracijo beguncev v slovensko družbo ter prispevali k njihovem okrevanju in boljši kakovosti življenja.
Ključne besede: Vojna, begunci, duševno zdravje, travma, psihosocialna pomoč, integracija.
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 947; Prenosov: 19
Celotno besedilo (2,11 MB)

Opis: Diplomska naloga se osredotoča na raziskovanje vpliva igralne terapije na otroke s travmatičnimi izkušnjami, z namenom globljega razumevanja, kako se travma izraža v otrokovem vedenju in čustvovanju, v otrokovi igri, ter kako terapevtski proces s pomočjo igralne terapije podpira celostno okrevanje. Travma v otroštvu lahko globoko zaznamuje otrokov čustveni, vedenjski in telesni razvoj, zato je terapevtska obravnava, prilagojena njegovemu doživljanju, ključna za predelavo in integracijo travmatičnih dogodkov. Raziskava temelji na kvalitativni metodologiji in vključuje polstrukturirane intervjuje z devetimi strokovno usposobljenimi terapevtkami, ki pri svojem delu uporabljajo igralno terapijo. S pomočjo tematske analize so bile izluščene ključne kategorije, ki osvetljujejo vedenjske in čustvene znake travme, uporabljene terapevtske pristope, vlogo igre pri zdravljenju ter značilnosti posttravmatske igre. Rezultati raziskave kažejo, da so najpogostejši odzivi na travmo regresija, umik, agresivnost, motnje v regulaciji čustev ter izrazito ponavljajoča se toga igra. Terapevtke najpogosteje uporabljajo nedirektivno, na otroka usmerjeno igralno terapijo, ki otroku omogoča varen prostor za izražanje in predelavo težkih vsebin. Igra se potrjuje kot ustrezen medij za zdravljenje, saj omogoča dostop do nezavednih vsebin, čustveno regulacijo, telesno integracijo in postopni prehod v razvojno ustrezno igro. Naloga ponuja dragocen vpogled v terapevtske procese pri obravnavi otrok s travmatičnimi izkušnjami in prispeva k razvoju strokovnega razumevanja uporabe igre kot terapevtskega sredstva.
Ključne besede: Igralna terapija, igralni terapevt, travma, travmatična izkušnja, posttravmatska igra, otrok, kvalitativna raziskava.
Objavljeno v ReVIS: 10.09.2025; Ogledov: 1036; Prenosov: 19
Celotno besedilo (3,63 MB)