1. Tveganje za padce pri oskrbovancih doma za starejše odrasle : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaKarmen Šober, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Padci med starejšimi odraslimi niso redkost, posledice padcev pa lahko za starejšega odraslega predstavljajo poškodbe s slabo prognozo. Preprečevanje padcev med starejšimi je ključnega pomena za ohranjanje kakovostnega tretjega življenjskega obdobja. Poznati moramo zunanje in notranje dejavnike padcev za čim boljše ukrepanje in preprečevanje morebitnih padcev. Pri ocenjevanju tveganja padca pa si lahko pomagamo tudi z različnimi orodji. Metode: V okviru empiričnega dela diplomske naloge smo uporabili kvantitativno metodo raziskovanja z anketnim vprašalnikom, ki smo ga razdelili med zaposlene v Domu starejših občanov Gornja Radgona. V raziskavi je sodelovalo 23 zaposlenih. Podatke smo predstavili in analizirali s pomočjo programa Excel. Rezultati: Med anketiranimi zaposlenimi je bilo 19 (83 %) žensk in 4 (17 %) moški. Anketiranci so kot najpogostejši vzrok padca navedli oslabelost mišic (74 %) in pridružene bolezni oskrbovancev ( 26 %). Pogostost padcev starejših odraslih so označili s 16 odgovori (70 %) enkrat do trikrat na mesec, 4 odgovori (17 %) enkrat do trikrat na teden in 3 odgovori (13 %), da se padci zgodijo več kot trikrat na mesec. Razprava: Naša raziskava je pokazala, da sta odrgnina in rdečina, poleg zloma kolka, najpogostejši poškodbi zaradi padca ter po pogostosti celo presegata zlom kolka. Ugotovili smo tudi, da zlom ob padcu pogosteje doživijo ženske kakor moški ter da se največ padcev zgodi ponoči.
Ključne besede: padec, starejši, tveganja starejših, dom starejših odraslih, posledice padcev
Objavljeno v ReVIS: 25.02.2026; Ogledov: 37; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Evalvacija presejalnih aktivnosti za diabetično retinopatijoRenata Vovk, Marta Kavšek, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: sladkorna bolezen, presejalni program, diabetična retinopatija, zapleti, slikanje očesnega ozadja, krvni sladkor, dejavniki tveganja, inzulin
Objavljeno v ReVIS: 30.01.2026; Ogledov: 145; Prenosov: 2
Celotno besedilo (443,93 KB) |
3. |
4. |
5. |
6. Digitalizacija računovodstva in varnostna tveganja : diplomsko deloBojana Jesih, 2025, diplomsko delo Ključne besede: digitalizacija, računovodstvo, varnostna tveganja, informacijska varnost, kibernetska varnost, računovodski servis, digitalna orodja, diplomsko delo
Objavljeno v ReVIS: 14.01.2026; Ogledov: 252; Prenosov: 1
Celotno besedilo (918,07 KB) |
7. Ozaveščenost prebivalcev občine Rogašovci o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNina Benkič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Srčno-žilna obolenja predstavljajo pereč problem sodobne družbe. Ne le, da terjajo mnogo življenj, predstavljajo tudi ogromen finančni zalogaj. Dejavniki tveganja za nastanek tovrstnih obolenj so različni – poznamo spremenljive in nespremenljive dejavnike. Kljub temu da obstajajo spremenljivi dejavniki, torej dejavniki, ki jih posameznik lahko sam nadzoruje in tudi obvladuje, statistični podatki še vseeno ostajajo zaskrbljujoči. Metodologija: Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Vzorec, ki je bil naključen, je vključeval 100 prebivalcev občine Rogašovci. Ugotovljeni rezultati so bili predstavljeni opisno in prikazani v diagramih s pomočjo programa Microsoft Office Excel 2016 in IBM SPSS Statistics. Rezultati: Pridobljeni rezultati anketnega vprašalnika nakazujejo, da so vsi anketirani že slišali za srčno-žilna obolenja. Največ anketiranih je pridobilo največ informacij glede srčno-žilnih obolenj preko socialnih omrežij, televizije in radia. Bolezen, za katero se je največkrat slišalo, je bila arterijska hipertenzija. 95,0 % anketiranih je bilo mnenja, da pozna dejavnike tveganja, ki vplivajo na nastanek srčno-žilnih bolezni. Največ anketiranih je ocenilo, da je kajenje eden glavnih dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni. 56,0 % anketiranih je menilo, da je njihova ozaveščenost o srčno-žilnih bolezni zadovoljiva. 49,0 % anketiranih pa je menilo, da je njihova ozaveščenost o dejavnikih tveganja za nastanek omenjenih bolezni zadovoljiva. Populacija srednjih let (31–45 let) pozna več dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni kot ostale populacije. Razprava: Na podlagi pridobljenih rezultatov je bilo ugotovljeno, da imajo prebivalci občine Rogašovci po lastnem mnenju zadovoljivo znanje o srčno-žilnih boleznih in prav tako zadovoljivo znanje o dejavnikih tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Ključne besede: srčno-žilna obolenja, dejavniki tveganja, ozaveščenost, preprečevanje, zdravljenje
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 325; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Postaja konjeniške policije Ljubljana v modernem času : magistrsko deloRok Kolarič, 2025, magistrsko delo Opis: Uporaba konj za policijsko delo ima na območju Slovenije več kot stoletno zgodovino. Zelo pomembno vlogo v tem obdobju ima Postaja konjeniške policije Ljubljana (PKP LJ), ki je leta 2024 zaznamovala častitljivo petdeseto obletnico delovanja. Z zgodovinsko metodo je v raziskavi opravljena retrospektiva delovanja policijske konjenice pri nas in delo PKP LJ od njene ustanovitve do danes. Z deskriptivno metodo so opisani pojmi, dejstva in osnovne značilnosti policijske konjenice. Z deduktivno metodo smo proučili organiziranost policijske konjenice v Sloveniji. S statistično in analitično metodo smo zbirali, obdelovali in primerjali podatke o opravljenem delu, ukrepih in stroških za delo PKP LJ. Z deskriptivno, primerjalno pravno in empirično metodo smo na primeru ustanavljanja policijske konjenice v Avstriji prepoznali tveganja za delo policijske konjenice v moderni družbi. Z organizacijsko metodo SWOT je bila izdelana analiza prednosti, slabosti, priložnosti in groženj za nadaljnje delovanje PKP LJ. S kvalitativno metodo intervjuja je bil izveden strukturiran intervju s koordinatorjem za delo z živalmi v Policiji o izzivih pri delu policijske konjenice. Ugotovljeno smo združili z empirično metodo in v delo vnašali lastno znanje, pridobljeno v osemnajstih letih dela na PKP LJ. Namen magistrskega dela je bil povzeti ureditev policijske konjenice v Sloveniji, opraviti analizo dosedanjega dela PKP LJ, ovrednotiti njen prispevek k varnosti, ugotoviti smiselnost uporabe policijske konjenice in nakazati tveganja za nadaljnje delo. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je delo PKP LJ primerljivo z delom drugih policijskih konjenic po svetu. Izvedeni ukrepi PKP LJ so v sorazmerju z dodatnimi sredstvi, ki so potrebni za policijsko delo s konji. Zaradi majhnega števila policistov konjenikov in posebnosti pri delu s konji je vpliv PKP LJ na stanje varnosti v Sloveniji razmeroma zanemarljiv. V raziskavi so bila prepoznana številna tveganja za nadaljnje delovanje PKP LJ v prihodnosti in nakazane rešitve za njihovo obvladovanje. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da je policijska konjenica v modernem času lahko še vedno učinkovita, vendar nikakor ni brez alternativ. Ugotovljeni razlogi za delovanje policijske konjenice v posameznih državah so bolj politični, manj so v ospredju varnostne potrebe in njihovo reševanje s pomočjo policijske konjenice.
Ključne besede: policijska konjenica, Postaja konjeniške policije Ljubljana, smiselnost, učinkovitost, priložnosti, tveganja
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 629; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,45 MB) |
10. Strateški kompas za varnost in obrambo Evropske unije : magistrsko deloRobert Puntar, 2025, magistrsko delo Opis: EU je bila v obdobju 2003–2022 zaradi evolucije novodobnih varnostnih groženj in tveganj primorana v neprestane prilagoditve varnostnega sistema, ki so se izražale v obliki sprejetih nadnacionalnih strateških varnostno-obrambnih dokumentov. Zadnji v nizu tovrstnih dokumentov je Strateški kompas za varnost in obrambo Evropske unije, ki po strukturi opredeljuje ukrepe za oblikovanje robustnega, odpornega in predvsem varnega okolja za njene državljanke in državljane. Prav tako omogoča, da Evropska unija do leta 2030 postane globalni akter na področju varnosti in okrepi svojo strateško suverenost, kar posledično vpliva tudi na krepitev skupne evropske varnostne in obrambno politike. V magistrskem delu smo skozi sprejete ukrepe ugotavljali, kako uspešne so bile primerjane države članice pri doseganju ciljev dogovorjenih ukrepov, s poudarkom na področju razvoja skupnih strateških varnostno-obrambnih zmogljivosti. Raziskovali smo, katere varnostne grožnje in tveganja so zaznamovali varnostno okolje EU v obdobju 2003–2022 in skozi analizo strateških varnostno obrambnih dokumentov opredelili, kakšen je bil nadnacionalni odziv na njihov pojav. Predstavljena prednostna področja z analiziranimi ukrepi podajajo vpogled v načrt držav članic ter osnovo za nadaljnje raziskovalno delo. S preučevanjem gospodarstev primerjanih držav članic smo ugotavljali višino bruto domačih produktov, ki predstavljajo celoto za opredelitev finančnih sredstev za obrambne namene. Preučevali smo razvoj in pomen Evropskega obrambnega sklada, kar je omogočilo vpogled v udeležbo nadnacionalnega nivoja, gledano v kontekstu raziskav in razvoja novih naprednih, obrambnih tehnologij Unije. Z namenom ugotavljanja implementacije dogovorjenih ukrepov smo analizirali strateške varnostno obrambne dokumente držav članic ter s pomočjo izvedene raziskave obrambnih izdatkov držav članic in pregledom letnih delovnih programov Evropskega obrambnega sklada ugotavljali, v kolikšni meri so bile države članice ter Evropska komisija uspešne pri povečevanju naložb v obrambne namene. Raziskovalno delo področja razvojnih projektov držav članic v sklopu stalnega strukturnega sodelovanja ter razvojnih projektov manjših do srednje velikih podjetij s sofinanciranjem Evropskega obrambnega sklada opredeljuje načrt razvoja strateških obrambnih zmogljivosti v primeru manjših držav članic Unije in Evropske komisije. Magistrsko delo podaja izhodišča za nadaljnje raziskave na področju razvoja skupnih, naprednih in interoperabilnih strateških varnostno-obrambnih zmogljivosti ter poudarja njihovo pomembnost za uresničevanje ciljev Strateškega kompasa.
Ključne besede: varnostne grožnje in tveganja, varnostno okolje, Strateški kompas, obrambni izdatki, raziskave in razvoj, Evropske obrambne zmogljivosti
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 567; Prenosov: 20
Celotno besedilo (2,76 MB) |
