1. Paliativna oskrba onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenjaTanja Gojić, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Potrebe po paliativni oskrbi onkološkega bolnika iz leta v leto naraščajo, ne samo v tujini, temveč tudi v Sloveniji. Gre za celostno obravnavo bolnikov, ki se osredotoča na lajšanje trpljenja in izboljšanje kakovosti življenja. Glavni cilji paliativne oskrbe so obvladovanje simptomov (bolečina, težave z dihanjem, izguba teka, utrujenost, slabost, bruhanje) ter zagotavljanje fizičnih, psihičnih, socialnih in duhovnih potreb. Ključno vlogo ima tudi medicinska sestra, ki bolnikom nudi udobje, dostojanstvo in podporo. Komunikacija z bolnikom in njegovimi svojci je bistvena za razumevanje njihovih želja, potreb in pričakovanj glede konca življenja. Pomembna je tudi skrb za svojce, ki pogosto potrebujejo podporo pri spopadanju z izgubo in tudi ob času žalovanja. Paliativna oskrba ne pomeni le konca zdravljenja, temveč tudi aktivno podporo pri dostojanstvenem slovesu od življenja. Namen raziskave je bil proučiti paliativno oskrbo onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja.
Metoda: Raziskava je kvalitativne narave. Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni in sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko poglobljenega intervjuja. Raziskava je potekala v mesecu juliju. V intervjuje smo vključili šest oseb.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo šest intervjuvancev, od tega štiri osebe ženskega spola in dve osebi moškega spola. Najmlajša intervjuvanka je bila stara 31 let, najstarejša pa 59 let. Med moškimi je bil najmlajši star 25 let, najstarejši pa 53 let. Vsi intervjuvanci so po izobrazbi diplomirane medicinske sestre oziroma diplomirani zdravstveni tehniki.
Razprava: Vsem intervjuvancem je vloga medicinske sestre v paliativni oskrbi onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja zelo pomembna. Opravljajo identične naloge, kot so lajšanje bolečine ter drugih simptomov. Najpogosteje prepoznajo simptome, kot so bolečina, težave z dihanjem, utrujenost, izguba teka in zaspanost. Poleg fizičnih simptomov prepoznajo tudi psihične simptome, kot so strah, tesnobnost, nemir, vznemirjenost in zmedenost. Simptome najpogosteje obvladujejo z zdravili. Vse potrebe (fizične, psihične, socialne, duhovne) onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja so pomembne in nobena se ne sme zanemariti. Svojci so zelo pogosto vključeni v proces paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja. Nudijo jim podporo, ki vključuje komunikacijo ter redno informiranje bolnikovega zdravstvenega stanja. Večina intervjuvancev ni znala primerjati kakovosti paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah. Po njihovem mnenju imajo paliativne oskrbe na domu in v zdravstvenih ustanovah prednosti kot tudi slabosti. Izobraževanja na temo paliativne oskrbe onkološkega bolnika v zadnjih dneh življenja v domu starejših občanov Ljubljana Vič ? Rudnik so redka.
Ključne besede: paliativna oskrba, onkološki bolnik, medicinska sestra, bolečina, umiranje.
Objavljeno v ReVIS: 09.11.2025; Ogledov: 538; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1,90 MB) |
2. Analiza sprememb odnosa do smrti in minljivosti pri zaposlenih v paliativni oskrbiNika Oblak, 2025, ni določena Opis: Odnos do smrti ni statičen in se čez življenje lahko spreminja. Oblikujejo ga osebne izkušnje, kulturno ozadje in družba, v kateri živimo. V raziskavi preučujemo, kako se dojemanje smrti pri delavcih v paliativni oskrbi in hospicu sčasoma razvija in kako te spremembe vplivajo na poklicno prakso in na pogled na svet.
Z uporabo polstrukturiranih intervjujev je raziskava razkrila premik v pogledu na smrt. V večini so udeleženci opisali čustva in prepričanja vezana na smrt pred začetkom dela dokaj negativno, a se je ta pogled čez čas približal sprejemanju. Čeprav neradi označijo spremembe kot definitivno »pozitivne«, pa večina intervjuvancev poudari večjo umirjenost, močnejšo sposobnost prisotnosti v življenju in večjo jasnost glede prioritet, kar jim omogoča bolj polno življenje.
Raziskava opredeli več različnih dejavnikov, ki najbolj prispevajo k tej spremembi. Najpomembnejšo vlogo igrajo izkušnje in ponavljajoča se izpostavljenost situacijam ob koncu življenja. Celoten proces umiranja in na koncu smrti vidijo kot bolj naravnega in tudi stremijo k temu, da smrt ni več tabu in medikalizirana. Te izkušnje ne pomagajo samo pri zmanjšanju nelagodja ob tematiki smrti, ampak preoblikujejo tudi življenjske prioritete in lastne občutke. V poklicnem smislu so poročali, da se počutijo bolj sposobne pri zagotavljanju oskrbe, ki uravnoteži čustveno prisotnost s praktičnimi sposobnostmi. Pomembno vlogo pri delovni praksi igrajo strategije spoprijemanja s podpornim službenim in domačim okoljem. V osebnem življenju so ugotovili, da bolj cenijo manjše trenutke in jih manj motijo majhni problemi in materialne dobrine.
Ta raziskava kaže, da spreminjajoča perspektiva do smrti pri delavcih v hospicu, ni samo stranski produkt dela, ampak vpliva na njihovo celotno delovno in osebno življenje in se integrira kot del njihove identitete.
Ključne besede: paliativna oskrba, hospic, smrt, žalovanje, umiranje, oskrba ob koncu življenja
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 378; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,62 MB) |
3. |
4. |
5. |
