1. Method for the determination of uranium isotope ratios and its application as a novel geochemical tracer : doctoral dissertationLeja Rovan Stiplošek, 2021, doktorska disertacija Ključne besede: znanost o okolju, geokemijska sledila, uran, torij, uporaba U in Th izotopske sestave, zaznavanje izotopov, visoka natančnost, multikolektorski masni spekter, skopljena induktivna plazma, uporaba, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 28.05.2026; Ogledov: 134; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (29,57 MB) |
2. OSVEŠČENOST POTROŠNIKOV V SLOVENIJI GLEDE PROBLEMATIKE TEKSTILNIH ODPADKOV IN MOŽNOSTI NJIHOVE PONOVNE UPORABE TER RECIKLIRANJAKlementina Radež, 2026, ni določena Opis: Potrošništvo skozi čas narašča, kar je odraz vse večjega števila prebivalcev na planetu in vpliva hitre mode. Tekstilni izdelki, kot so oblačila in tehnični tekstil, so nujni del našega vsakdanjega življenja, saj oblačila potrebujemo vsak dan. Hitra moda je oblačilom dodala modni pridih, potrošniki pa v želji, da sledijo zadnjim modnih trendom, zapravljajo za oblačila več kot bi bilo potrebno za vsakdanje življenje. Prekomerno potrošništvo vodi do nastajanja prevelikih količin tekstilnih odpadkov. Tekstilna industrija pri proizvodnji močno onesnažuje okolje in izkorišča naravne vire. Za zmanjšanje vpliva na okolje je zato primorana poiskati trajnostne rešitve, kot so recikliranje in ponovna uporaba. Trajnostno naravnani pa morajo postati tudi potrošniki. Glavni cilj magistrskega dela je raziskati osveščenost potrošnikov v Sloveniji glede problematike tekstilnih odpadkov ter možnosti njihove ponovne uporabe in recikliranja. Ugotovili smo, da so anketirani potrošniki v Sloveniji slabo seznanjeni s problematiko tekstilnih odpadkov, vendar so naklonjeni trajnostnemu ravnanju s tekstilnimi izdelki, ko ti niso več uporabni. Ključno vlogo pri zmanjševanju tekstilnih odpadkov in pri večji osveščenosti potrošnikov ima sprejeta Strategija Evropske unije, ki jo je sprejel Evropski parlament, saj v njej določa cilje za zmanjševanje tekstilnih odpadkov. Trajnostna naravnanost potrošnikov in okoljska zakonodaja bosta imeli največji vpliv na zeleni prehod. Ohranjanje našega planeta je ključno za blaženje podnebnih sprememb, ki že zdaj močno vplivajo na življenja ljudi in drugih živih bitij.
Ključne besede: potrošništvo, hitra moda, tekstilni odpad, osveščenost, recikliranje in ponovna uporaba.
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2026; Ogledov: 155; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,86 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Uporaba retinoidov v splošni populaciji: poznavanje, oblike, koncentracije in dostopnosti kozmetičnih izdelkovLana Požun, 2026, diplomsko delo Ključne besede: retinoidi, retinol, kozmetični izdelki, koncentracija, uporaba, ozaveščenost, stranski učinki
Objavljeno v ReVIS: 26.03.2026; Ogledov: 319; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,23 MB) |
8. |
9. Ozaveščenost starejših oseb o miokardnem infarktu v občini Beltinci : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaUrška Dajčar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Miokardni infarkt največkrat nastopi izven bolnišnice, kjer je pomembno, da ga znamo hitro prepoznati in ob njem ustrezno ukrepati, za kar pa moramo biti ustrezno osveščeni. Metodologija: Poleg osnovne deskriptivne statistike je bila uporabljena kvantitativna metoda raziskovanja z uporabo lastnega anketnega vprašalnika. Vzorec je vključeval 100 starejših odraslih iz občine Beltinci. Za interpretacijo rezultatov smo uporabili tabelarični številčni in odstotkovni prikaz s pomočjo Microsoft Excela. Rezultati: Večina anketiranih starejših odraslih (52 %) je mnenja, da ne pozna simptomov in znakov miokardnega infarkta. 21 % jih ocenjuje, da ga dobro pozna in je ozaveščenih o simptomih in znakih le-tega, 15 % pa jih ocenjuje, da dobro pozna in je ozaveščenih o postopkih ukrepanja ob miokardnem infarktu. Kot dejavnik tveganja za nastanek miokardnega infarkta anketirani največkrat (73 %) ocenjujejo nezdrav življenjski slog osebe, ki je doživela miokardni infarkt. Anketirani starejši odrasli so največkrat ocenili, da si želijo dodatnega splošnega znanja (71 %), dodatnega znanja o simptomih in znakih (71 %), dodatnega znanja o ukrepanju v primeru miokardnega infarkta (67 %) in tudi o uporabi AED (61 %). Največ prejetega znanja o simptomih in znakih miokardnega infarkta so anketirani starejši odrasli pridobili v času šolanja (27 %) in od zdravnikov (27 %). 74 % anketiranih odraslih pozna vsaj eno javno lokacijo AED. Razprava: Ozaveščenost starejših odraslih v Občini Beltinci o miokardnem infarktu je povprečna in dvoumna. Po eni strani poznajo simptome in znake miokardnega infarkta, po drugi pa ocenjujejo, da njihovo znanje ni dovolj za prepoznavo miokardnega infarkta.
Ključne besede: miokardni infarkt, prva pomoč ob miokradnem infarktu, uporaba AED, laik
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2025; Ogledov: 601; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Varovanje neprijavljenega javnega shoda 5. oktobra 2021 v Ljubljani skozi prizmo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice : magistrsko deloAleš Malajner, 2025, magistrsko delo Opis: V Sloveniji so pravice do svobode gibanja, mirnega zbiranja in svobodnega izražanja ustavno zagotovljene. Omejevanje teh pravic je dovoljeno le ob izjemnih dogodkih, med katere lahko uvrstimo tudi svetovno pandemijo nalezljive bolezni COVID-19, ki se je v Sloveniji in po svetu razširila v letu 2020. Od meseca junija tega leta je vlada Republike Slovenije z različnimi vladnimi odloki postopno omejevala zbiranje ljudi. Kljub omejitvam so v letih 2020 in 2021 v Ljubljani potekali številni neprijavljeni protesti proti vladnim ukrepom, na katerih je policija večkrat posredovala tudi z uporabo prisilnih sredstev. Do najodmevnejšega in najintenzivnejšega posredovanja policije proti množici je prišlo 5. oktobra 2021 v Ljubljani, ko je policija poleg policijske konjenice, službenih psov policije in pripadnikov posebnih enot policije uporabila tudi vodni top in plinska dražilna sredstva. Dogodek je sprožil močan odziv v javnosti, v povezavi s posredovanjem policije pa je bil izveden izredni strokovni nadzor, ki je razkril številne sistemske in izvedbene nepravilnosti, kot so presplošno izdani ukazi, pomanjkljiva pravna podlaga za tako intenzivno uporabo prisilnih sredstev in nezadostna utemeljitev posameznih prisilnih sredstev. Varuh človekovih pravic in nadzor nad delom policije sta ugotovila več primerov nesorazmerne, nestrokovne in neutemeljene uporabe sile proti neproblematičnim posameznikom, kar je izkazovalo resne kršitve človekovih pravic, med drugim 11. člena Evropske konvencije za človekove pravice (EKČP), ki varuje pravico do mirnega zbiranja. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) je v podobnih primerih tožb proti nekaterim državam v posameznih sodbah potrdila podobne zlorabe oblasti z represivnimi sredstvi in izpostavila potrebo po sorazmernosti ukrepov ter strpnosti oblasti do zbirajočih se množic. Ključno sporočilo ESČP skozi več sodb nalaga oblastem posameznih držav, da ne kaznuje mirnih protestnikov zaradi posameznih izgredov in da represivni ukrepi ljudi ne smejo odvračati od uveljavljanja pravice do mirnega zbiranja.
Ključne besede: Evropsko sodišče za človekove pravice, človekove pravice, policijska pooblastila, svoboda zbiranja, uporaba prisilnih sredstev
Objavljeno v ReVIS: 17.12.2025; Ogledov: 1370; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,23 MB) |
