Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Območje današnjega Prekmurja je bilo v okviru Kraljevine Ogrske upravno razdeljeno na dve županiji: del Prekmurja z Mursko Soboto je bil del Železne županije, del Prekmurja z Lendavo pa je pripadal županiji Zala. Ta meja je bila hkrati cerkvena meja med škofijama Győr in Zagreb. Ker so bile na Ogrskem šole in verske skupnosti tesno povezane, je na območju Prekmurja delovalo več vrst verskih šol; katoliške, evangeličanske, kalvinske. Po podpisu trianonske mirovne pogodbe leta 1920 je območje Prekmurja pripadlo Kraljevini SHS. Po zasedbi je Prekmurje predstavljalo en sam okraj pod upravo civilnega komisarja, ki je imel sedež v Murski Soboti in izpostavo v Dolnji Lendavi. Leta 1921 je na mestu civilnega komisarja pričelo delovati okrajno glavarstvo, ki se je leta 1922 preimenovalo v sresko poglavarstvo. Takrat je v sestavi sreza za Prekmurje deloval en sam šolski okraj. Leta 1924 pa sta na območju Prekmurja delovala dva šolska okraja oz. dve sreski poglavarstvi, ena s sedežem v Murski Soboti in ena s sedežem v Dolnji Lendavi. V okviru Kraljevine Jugoslavije so se sreska poglavarstva leta 1929 preimenovala v sreska načelstva. Raziskava je omejena na spise oddelka za prosveto fonda Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, in sicer na obdobje Kraljevine SHS od leta 1920 do leta 1929. Obravnavani spisi odsevajo upravno delovanje ustvarjalca, pri katerem so nastali. Diplomsko delo prikazuje umestitev obravnavanih spisov znotraj hierarhije fonda, seznanja s stanjem teh spisov v materialno-tehničnem smislu in s vsebinskimi ter jezikovnimi značilnostmi.
Ključne besede: zgodovina Prekmurja, uprava v Prekmurju, Kraljevina SHS, uprava v Kraljevini SHS, Sresko načelstvo Murska Sobota, Okrajni šolski svet za Prekmurje
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2024; Ogledov: 390; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,51 MB)

Opis: Delo od doma je posebna oblika zaposlitve, ki je opredeljena v 68. členu Zakona o delovnih razmerjih in predstavlja obliko zaposlitve, kjer zaposleni svoje delo opravlja na svojem domu ali drugem izbranem prostoru, ki je zunaj delovnih prostorov delodajalca. Kljub prednostim te oblike dela se soočamo z izzivi pri njegovi definiciji, ki se spreminja glede na gospodarske razmere, tehnološki napredek in druge dejavnike. V državni upravi kljub pričakovanjem delo od doma ni pogosto uveljavljena praksa. Pandemija COVID-19 je predstavljala pomemben "stresni test" za državno upravo in celoten javni sektor, kjer so se morali hitro prilagoditi novim razmeram dela in poslovanja. Med epidemijo so mnogi zaposleni morali delati od doma, kar je zgolj okrepilo in poudarilo pomembnost pripravljenosti organizacij na nagle spremembe. Model CAF (Common Assessment Framework) kot orodje za organe javnega sektorja v Sloveniji in Evropi je namenjen uporabi za obvladovanje kakovosti in izboljšanju delovanja organa. Temeljna predpostavka orodja je, da se odlični rezultati dosežejo skozi strategijo vodstva, načrtovanja, zaposlenih, partnerstev, virov in procesov. CAF obravnava organizacijo s celovitim pristopom. Organizaciji omogoča hkrati analizo delovanja iz različnih vidikov. Tisti organi javnega sektorja, ki uporabljajo model CAF, si prizadevajo razviti kulturo odličnosti delovanja. Model v svojih samoocenjevalnih obrazcih sicer ne vključuje natančnega naslavljanja dela na domu, vendar ga nekatere organizacije že upoštevajo v vseh zadevnih postopkih. Kljub temu je model dovolj celovit, da omogoča vključitev več dejavnikov iz vidika opravljanja dela na domu pod različnimi merili. Pomembnost državne uprave za družbeni razvoj zahteva jasne cilje. Ti so predanost oblasti, kompetentne pripravljavce predpisov, odgovorne uradnike, kvalitetne storitve in ustrezno razdelitev odgovornosti. Dosedanji razvoj kaže, da se odličnost in kakovost v javni upravi uveljavljata kot cilj in temeljna vrednota. Izsledkom pa je skupno, da vsi nakazujejo, da bi morala uvedba dela od doma postati pomembna točka pri izpolnjevanju obrazcev po modelu CAF, saj predstavlja ključno spremembo, ki vpliva na zaposlene in procese v organizaciji. Namen magistrskega dela je preučiti različne vidike dela od doma in smiselnost vključitve te delovne prakse v model CAF.
Ključne besede: model CAF, državna uprava, delo na domu, merila modela CAF, dejavniki merjenja kakovosti
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 491; Prenosov: 28
Celotno besedilo (2,25 MB)

Opis: Današnjega poslovnega in tudi privatnega življenja si brez digitalizacije ne znamo več predstavljati. Računalniki, telefoni in internet so postali del našega vsakdana. Epidemija Covid-19 leta 2020, nas je ujela povsem nepripravljene. Ustavitev družbenega življenja, zaprtje v domove ter posledično delo od doma in šolanje na daljavo je predstavljalo posebni izziv. Vlada je hitro ukrepala in sprejela ukrepa za okrevanje in spodbujanje gospodarstva. Krovna strategija za digitalno preobrazbo države je dokument Strategija digitalizacije 2030. Doseganje njenih zastavljenih ciljev se na letni bazi meri z Indeksom digitalnega gospodarstva in družbe (DESI). Postavljene cilje in ukrepe uresničuje tako javna uprava kot gospodarstvo. Javna uprava je zelo velika in kompleksna struktura in dela v javno korist, zato je njeno notranje poslovanje in poslovanje navzven toliko bolj pomembno. AJPES je javna agencija, ki med drugim upravlja s Poslovnim registrom Slovenije, kateri vključuje tudi portal SPOT. Pregledali in opisali smo e-storitve, ki so dostopne na portalu. Analizirali smo navade uporabnikov in skozi primere iz prakse poskušali odpravljati napake. Ugotavljali smo, da je še vedno bistveno sodelovanje med uporabniki in referenti ter da je ključnega pomena odprta in jasna komunikacija. Uporabniki so različni, zato so tudi zadovoljstva s storitvami različna. Več različnih dejavnikov pripomore k zadovoljstvu uporabnika ali pa morebitnim pritožbam. Skozi opis in delovanje portala SPOT smo želeli predstaviti in opisati uvajanje digitalizacije v praksi.
Ključne besede: javna uprava, digitalizacija, javne agencije, portal SPOT, pritožbe, AJPES, e-storitve
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 942; Prenosov: 60
Celotno besedilo (2,72 MB)

Opis: Magistrsko delo proučuje stanje na območju Bovca in Kobarida v času Zavezniške vojaške uprave (ZVU) od 12. junija 1945 do zaključka uprave 15. septembra 1947. Uvedba ZVU ni bila posledica dogodkov med drugo svetovno vojno. Korenine spora med Slovenci in Italijani, zaradi katerega je bila uvedena ZVU, sežejo v drugo polovico 19. stoletja. Z namenom prikaza dogodkov, ki so privedli do uvedbe ZVU, so v magistrskem delu raziskani tudi ti dogodki. Magistrsko delo v nadaljevanju prouči razmere na Bovškem in Kobariškem v času ZVU. Magistrsko delo proučuje tudi razmere v času pogajanj za sklenitev mirovne pogodbe z Italijo in odziv prebivalcev na sklenjeno pogodbo. Raziskava je pokazala poglede prebivalcev na razmere na Bovškem in Kobariškem v času izvajanja ZVU ter njihov odziv na sklenjeno mirovno pogodbo. Večina prebivalcev Bovškega in Kobariškega se ni strinjala, da je bilo njihovo območje po sklenitvi Beograjskega sporazuma priključeno coni A, ki so jo upravljali zavezniki. Pričakovali so, da bo po osvoboditvi njihovo območje priključeno Jugoslaviji. Manjšina prebivalcev se je strinjala s priključitvijo coni A, saj so poznali namene in dejanja novih jugoslovanskih oblasti. Želeli so si življenja v demokratični družbi. S sklenjeno mirovno pogodbo se je večina prebivalstva strinjala, saj je bilo Posočje po uveljavitvi mirovne pogodbe priključeno Jugoslaviji. Manjši del prebivalstva zaradi ekonomskih ali političnih razlogov ni bil zadovoljen, da jim bo po uveljavitvi mirovne pogodbe vladala jugoslovanska komunistična oblast. Tudi oni so si želeli živeti skupaj z ostalimi Slovenci v skupni državi, vendar ne pod komunistično oblastjo. V tej skupini so bili predvsem bogatejši kmetje, trgovci, gostilničarji, duhovniki in nasprotniki novih jugoslovanskih oblasti, ki se jih je veliko odselilo že pred uveljavitvijo mirovne pogodbe.
Ključne besede: Beograjski sporazum, Zavezniška vojaška uprava, Bovec, Kobarid, mirovna pogodba z Italijo
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2023; Ogledov: 1069; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: Magistrsko delo raziskuje razpolagalne posle z nepremičninami v občinski lasti, s tem področjem povezano zakonodajo ter nadzor nad izvajanjem zakonskih določil v praksi. S pojmom »razpolagalni posel« se razumejo vsi pravni posli prodaje, menjave in brezplačne odsvojitve nepremičnin. Pri razpolaganju s stvarnim premoženjem morajo javni organi slediti veljavni zakonodaji, ki pa se je od osamosvojitve Republike Slovenije leta 1991 do današnjega dne že večkrat spremenila. Posledično lahko te spremembe vplivajo na skladnost preteklih pravnih poslov s trenutno aktualnimi predpisi, hkrati pa se pri razpolaganju z nepremičnim premoženjem pojavljajo napake in nerazumevanje aktualnih predpisov. Za ustrezen nadzor sledenja zakonodaji pri teh postopkih je zadolženo Računsko sodišče Republike Slovenije, ki pri pregledih delovanja občin identificira neskladnosti z zakonom ter podaja priporočila, d se v bodoče takšnim napakam občine izognejo. Na dan 30. 6. 2021 je bilo v Sloveniji 212 občin, kar znatno povečuje obseg nadzora nad poslovanjem vsake posamezne občine. Točnega števila nepremičnin, ki so na presečni datum v lasti slovenskih občin, iz javno dostopnih podatkov ni mogoče dobiti, ne po številu in ne po vrednosti. Tudi točnega podatka o številu poslov z nepremičninami, ki jih v posameznem letu opravijo občine, ni javno objavljenega. Ker je v Sloveniji predpisano več metod oziroma načinov razpolaganja, ki so pogojeni s predpisi, sem v tem magistrskem delu opredelila in pojasnila posamezne razpolagalne postopke. Magistrsko delo raziskuje tudi število opravljenih razpolagalnih poslov v slovenskih občinah za leto 2019, natančneje občinske razpolagalne posle z nepremičnim premoženjem. Obenem je v delu predstavljenih nekaj praktičnih primerov nadzora nad razpolagalnimi posli ter pogoste kršitve, ki se pojavljajo pri poslovanju. Namen magistrskega dela je analizirati dejansko stanje na področju razpolaganja z nepremičninami občin, predstaviti transparentnost poslovanja občin v delu, ko se pojavljajo na trgu nepremičnin, predstaviti razumljivost zakonodaje, izvajanje le-te v praksi, nadzor nad poslovanjem z nepremičnim premoženjem ter povzetek glavnih metod razpolaganja, ki se uporabljajo na področju poslovanja z nepremičninami na ravni slovenskih občin.
Ključne besede: nepremičnine, javna uprava, občine, razpolaganje, javno premoženje
Objavljeno v ReVIS: 20.04.2023; Ogledov: 1450; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,41 MB)