1. |
2. |
3. Načini in izzivi vodenja slovenskih infrastrukturnih projektov : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovVladi Adriano Horvat, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga obravnava projektno vodenje prometno-infrastrukturnih projektov v Republiki Sloveniji. Cilj naloge je ugotoviti, katerih metod vodenja se projektni vodje najpogosteje poslužujejo ter kateri so ključni izzivi v praksi. Raziskava temelji na kombinaciji teoretičnega pregleda strokovne literature in intervjujev z vodji projektov, zaposlenih na Ministrstvu za infrastrukturo. Predstavljene so prednosti in slabosti uporabe klasičnih in agilnih metod vodenja projektov ter postopki uvrščanja projektov v proračun Republike Slovenije. Raziskava je pokazala, da se projektni vodje najpogosteje poslužujejo klasičnih metod vodenja, vendar ti tradicionalni modeli v določenih fazah projekta pogosto ne zadoščajo kompleksnosti, zato se uporabijo tudi metode agilnega vodenja. Med najpogostejšimi izzivi pri vodenju projektov izstopajo obvladovanje sprememb in tveganj, kot so zamude, podražitve, težavno usklajevanje deležnikov ter pomanjkanje digitalnih orodij in strokovno-tehničnega kadra. Na podlagi analiz je predlagan model vodenja, ki združuje prednosti klasičnega in agilnega pristopa ter omogoča boljše obvladovanje sprememb in večjo učinkovitost pri doseganju ciljev. Magistrsko delo tako predstavlja pomemben prispevek k razumevanju značilnosti in izboljšanju učinkovitosti projektnega vodenja v javni upravi ter ponuja konkretne predloge za optimizacijo praks vodenja infrastrukturnih projektov, financiranih iz javnih sredstev.
Ključne besede: projekt, javna uprava, klasično, agilno, projektno vodenje
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2025; Ogledov: 785; Prenosov: 13
 Celotno besedilo (3,75 MB) |
4. |
5. |
6. |
7. Spisi oddelka za prosveto v fondu Sresko načelstvo Murska Sobota : Okrajni šolski svet za Prekmurje v Kraljevini SHS v času od 1920 do 1929Iva Lana Lanščak, 2024, diplomsko delo Opis: Območje današnjega Prekmurja je bilo v okviru Kraljevine Ogrske upravno razdeljeno na dve županiji: del Prekmurja z Mursko Soboto je bil del Železne županije, del Prekmurja z Lendavo pa je pripadal županiji Zala. Ta meja je bila hkrati cerkvena meja med škofijama Győr in Zagreb. Ker so bile na Ogrskem šole in verske skupnosti tesno povezane, je na območju Prekmurja delovalo več vrst verskih šol; katoliške, evangeličanske, kalvinske. Po podpisu trianonske mirovne pogodbe leta 1920 je območje Prekmurja pripadlo Kraljevini SHS. Po zasedbi je Prekmurje predstavljalo en sam okraj pod upravo civilnega komisarja, ki je imel sedež v Murski Soboti in izpostavo v Dolnji Lendavi. Leta 1921 je na mestu civilnega komisarja pričelo delovati okrajno glavarstvo, ki se je leta 1922 preimenovalo v sresko poglavarstvo. Takrat je v sestavi sreza za Prekmurje deloval en sam šolski okraj. Leta 1924 pa sta na območju Prekmurja delovala dva šolska okraja oz. dve sreski poglavarstvi, ena s sedežem v Murski Soboti in ena s sedežem v Dolnji Lendavi. V okviru Kraljevine Jugoslavije so se sreska poglavarstva leta 1929 preimenovala v sreska načelstva. Raziskava je omejena na spise oddelka za prosveto fonda Sresko načelstvo Murska Sobota – Okrajni šolski svet za Prekmurje, ki ga hrani Pokrajinski arhiv Maribor, in sicer na obdobje Kraljevine SHS od leta 1920 do leta 1929. Obravnavani spisi odsevajo upravno delovanje ustvarjalca, pri katerem so nastali. Diplomsko delo prikazuje umestitev obravnavanih spisov znotraj hierarhije fonda, seznanja s stanjem teh spisov v materialno-tehničnem smislu in s vsebinskimi ter jezikovnimi značilnostmi.
Ključne besede: zgodovina Prekmurja, uprava v Prekmurju, Kraljevina SHS, uprava v Kraljevini SHS, Sresko načelstvo Murska Sobota, Okrajni šolski svet za Prekmurje
Objavljeno v ReVIS: 26.11.2024; Ogledov: 1171; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,51 MB) |
8. Medobčinsko sodelovanje in povezovanje (primer Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju) : diplomsko deloBarbara Frangež Žinko, 2024, diplomsko delo Opis: Medobčinsko sodelovanje in povezovanje je v slovenskem prostoru prav zaradi velikega števila majhnih občin, ki zaradi vedno več nalog, ki jih država prenaša iz svoje pristojnosti na občine, zelo razširjena oblika sodelovanja. Občine namreč same težko zagotavljajo potrebno strokovnost ter finančna sredstva za opravljanje nalog na različnih področjih. Najbolj razširjeno obliko medobčinskega sodelovanja in povezovanja predstavlja institut skupne občinske uprave (SOU), ki se je v zadnjih letih izredno razširil. Čeprav zakonska podlaga za ustanovitev SOU obstaja že od leta 1993, se je razvoj SOU v Sloveniji razcvetel šele po letu 2006, s spremembo Zakona o financiranju občin. Pionirka med SOU pa je vsekakor Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju (SOU SP), ki je začela delovati leta 1999 in je povezala 13 občin, opravljala pa prenesene naloge na štirih področjih (urejanje prostora, varstvo okolja, inšpekcija in gospodarska infrastruktura). Po skoraj 25 letih delovanja je SOU SP skupna občinska uprava z največ vključenimi občinami v Sloveniji, in sicer vključuje 22 občin in zanje opravlja prenesene naloge na osmih področjih. SOU SP je prav tako za svojo organiziranost in delovanje prejela prvo nagrado Sveta Evrope v okviru projekta Najboljše prakse, kar potrjuje, da je medobčinsko sodelovanje in povezovanje v okviru SOU še kako velika prednost, saj občine, ne le, da na ta način optimalno izvajajo naloge svoje lokalne skupnosti, ampak zanje predstavlja tudi hitro, finančno ugodno in praktično rešitev.
Ključne besede: lokalna skupnost, lokalna samouprava, občina, medobčinsko sodelovanje, skupna občinska uprava, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 1433; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,70 MB) |
9. Delo na domu v državni upravi s pomočjo modela CAF : magistrsko deloSara Vrbnjak Dermol, 2024, magistrsko delo Opis: Delo od doma je posebna oblika zaposlitve, ki je opredeljena v 68. členu Zakona o delovnih razmerjih in predstavlja obliko zaposlitve, kjer zaposleni svoje delo opravlja na svojem domu ali drugem izbranem prostoru, ki je zunaj delovnih prostorov delodajalca. Kljub prednostim te oblike dela se soočamo z izzivi pri njegovi definiciji, ki se spreminja glede na gospodarske razmere, tehnološki napredek in druge dejavnike. V državni upravi kljub pričakovanjem delo od doma ni pogosto uveljavljena praksa. Pandemija COVID-19 je predstavljala pomemben "stresni test" za državno upravo in celoten javni sektor, kjer so se morali hitro prilagoditi novim razmeram dela in poslovanja. Med epidemijo so mnogi zaposleni morali delati od doma, kar je zgolj okrepilo in poudarilo pomembnost pripravljenosti organizacij na nagle spremembe. Model CAF (Common Assessment Framework) kot orodje za organe javnega sektorja v Sloveniji in Evropi je namenjen uporabi za obvladovanje kakovosti in izboljšanju delovanja organa. Temeljna predpostavka orodja je, da se odlični rezultati dosežejo skozi strategijo vodstva, načrtovanja, zaposlenih, partnerstev, virov in procesov. CAF obravnava organizacijo s celovitim pristopom. Organizaciji omogoča hkrati analizo delovanja iz različnih vidikov. Tisti organi javnega sektorja, ki uporabljajo model CAF, si prizadevajo razviti kulturo odličnosti delovanja. Model v svojih samoocenjevalnih obrazcih sicer ne vključuje natančnega naslavljanja dela na domu, vendar ga nekatere organizacije že upoštevajo v vseh zadevnih postopkih. Kljub temu je model dovolj celovit, da omogoča vključitev več dejavnikov iz vidika opravljanja dela na domu pod različnimi merili. Pomembnost državne uprave za družbeni razvoj zahteva jasne cilje. Ti so predanost oblasti, kompetentne pripravljavce predpisov, odgovorne uradnike, kvalitetne storitve in ustrezno razdelitev odgovornosti. Dosedanji razvoj kaže, da se odličnost in kakovost v javni upravi uveljavljata kot cilj in temeljna vrednota. Izsledkom pa je skupno, da vsi nakazujejo, da bi morala uvedba dela od doma postati pomembna točka pri izpolnjevanju obrazcev po modelu CAF, saj predstavlja ključno spremembo, ki vpliva na zaposlene in procese v organizaciji. Namen magistrskega dela je preučiti različne vidike dela od doma in smiselnost vključitve te delovne prakse v model CAF.
Ključne besede: model CAF, državna uprava, delo na domu, merila modela CAF, dejavniki merjenja kakovosti
Objavljeno v ReVIS: 02.10.2024; Ogledov: 1277; Prenosov: 49
Celotno besedilo (2,25 MB) |
10. Multiplikativni učinek digitalizacije javne uprave na uporabnike storitev : magistrsko deloVera Taneski, 2024, magistrsko delo Opis: Slovenska javna uprava je bila zaradi spremenjenih razmer v svetu, ki jih je povzročil virus COVID-19, primorana prilagoditi poslovanje novim razmeram in pospešiti proces digitalizacije na vseh področjih našega življenja. Za lažje razumevanje magistrskega dela smo pojasnili osnovne pojme, povezane z digitalizacijo, ter poudarili pomembnost digitalne preobrazbe javne uprave in njen multiplikativni učinek na uporabnike storitev javne uprave. Predstavili smo digitalizacijo kot gonilo boljšega javnega upravljanja, strukturne reforme in vpliv digitalizacije na kakovost življenja uporabnikov storitev. Analizirali smo posamezne pravne vire in dokumente Evropske unije in Republike Slovenije s področja digitalizacije. V empiričnem delu naloge smo s pomočjo kvantitativne metode raziskovanja, spletne ankete, poskušali ugotoviti pomen digitalizacije kot temeljnega procesa za razvijanje elektronskih storitev v javni upravi in njen vpliv na življenje uporabnikov storitev. Rezultati raziskave so pokazali, da je pandemija COVID-19 imela opazen vpliv na pospešen proces digitalizacije javne uprave v Sloveniji. Naše ugotovitve kažejo potrebo po nadaljnjem razvoju digitalnih storitev ter zagotavljanju ustrezne pripravljenosti in podpore vsem uporabnikom za izkoriščanje prednosti digitalne preobrazbe. Ugotovitve bodo v pomoč novoustanovljenemu Ministrstvu za digitalno preobrazbo, zakonodajnim organom pri sprejemanju pravnih aktov in subjektom, ki vodijo digitalizacijo, kot priložnost za optimiziranje procesov in sledenje trendom uporabe nove tehnologije.
Ključne besede: anketa, COVID-19, digitalizacija, digitalna preobrazba, uprava
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 2631; Prenosov: 164
Celotno besedilo (2,65 MB) |
