1. |
2. OBVLADOVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA ZA PADCE IN POŠKODBE V KLINIČNEM OKOLJUSabina Dekleva, 2026, ni določena Opis: Izhodišča: Padci v kliničnem okolju sodijo med najpogostejše neželene dogodke, ki pomembno vplivajo na varnost pacientov, stroške zdravstvene obravnave in organizacijsko odgovornost zdravstvenih ustanov. Namen raziskave je raziskati in analizirati dejavnike tveganja za padce in poškodbe v kliničnem okolju.
Metode: Izvedena je bila kvantitativna presečna raziskava, ki je bila opravljena s pomočjo anketnega vprašalnika med 94 zdravstvenimi delavci na internističnem oddelku sekundarne ravni. Podatki so bili analizirani z opisno statistiko in osnovnimi primerjavami frekvenc za oceno razširjenosti opaženih dejavnikov tveganja, praks poročanja ter stališč do organizacijskih ukrepov.
Rezultati: Zaposleni kot najpogostejše notranje dejavnike tveganja navajajo kognitivno okvaro (28 % anketiranih), motnje gibanja (27 %) in farmakoterapijo (19 %), med zunanjimi pa odsotnost oziroma nezadostno prisotnost osebja ter pretekle padce (oba po 35 %), neprilagojeno opremo (17 %), neurejene prostore in ovire na tleh (7 %) ter pomanjkljivo osvetlitev (4 %). Večina (60 %) ocenjuje obstoječe protokole za preprečevanje padcev kot ustrezne.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo večfaktorsko naravo padcev in poudarjajo potrebo po celostnem pristopu, ki združuje sistematično ocenjevanje tveganja, krepitev varnostne kulture, stalno izobraževanje osebja ter redno timsko analiziranje padcev. Za nadaljnje zmanjšanje tveganja so ključne organizacijske izboljšave, boljša implementacija protokolov in aktivno vključevanje pacientov ter svojcev v preventivne aktivnosti.
Ključne besede: padci pacientov, dejavniki tveganja, klinično okolje, varnost pacientov, medicinska sestra.
Ključne besede: padci pacientov, dejavniki tveganja, klinično okolje, varnost pacientov, medicinska sestra.
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 132; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (1,15 MB) |
3. Upoštevanje kazalnikov kakovosti v procesu zdravstvene negeKlara Pajk, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kakovost zdravstvene nege je pomemben del zdravstvene obravnave, pri čemer imajo kazalniki kakovosti ključno vlogo pri spremljanju, vrednotenju in izboljševanju dela v zdravstveni negi. V praksi se pojavljajo izzivi pri razumevanju in uporabi kazalnikov kakovosti, zato je namen raziskave preučiti upoštevanje in uporabo kazalnikov kakovosti v procesu zdravstvene nege.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu. Podatki so bili zbrani s polstrukturiranimi intervjuji z medicinskimi sestrami, zaposlenimi na različnih področjih zdravstvene nege. Vzorec raziskovanja je bil namenski. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Učenjak, Cobiss.
Rezultati: Rezultati so pokazali, da medicinske sestre kazalnike kakovosti razumejo kot objektivno in merljivo orodje za spremljanje kakovosti, varnosti in učinkovitosti zdravstvene nege. Najpogosteje uporabljani kazalniki se nanašajo na varnost pacientov, zadovoljstvo pacientov, preprečevanje okužb, padcev ter razjed zaradi pritiska. Spremljanje kazalnikov poteka sproti ali periodično. Najpogostejši oviri sta pomanjkanje časa in kadra.
Razprava: V raziskavi smo obravnavali pet raziskovalnih vprašanj, ki so pojasnila razumevanje in uporabo kazalnikov kakovosti v zdravstveni negi, ovire pri uporabi in možnosti za izboljšave. Ugotovitve kažejo, da medicinske sestre prepoznavajo pomen kazalnikov kakovosti, vendar njihovo učinkovito uporabo omejujejo organizacijski in kadrovski dejavniki. Predlagane izboljšave vključujejo večjo vključenost medicinskih sester, standardizacijo postopkov, poenostavitev dokumentiranja, izboljšanje informacijskih sistemov ter učinkovitejše povratne informacije.
Ključne besede: kazalniki kakovosti, zdravstvena nega, medicinske sestre, kakovost zdravstvene obravnave, varnost pacientov
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 94; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,14 MB) |
4. Holistični pristop h korporativni varnosti na področju javnega zdravja v času kriznega upravljanja : doktorska disertacijaDejan Pavlović, 2025, doktorska disertacija Opis: Zdravstvena tveganja, kot so nalezljive bolezni, protimikrobna odpornost, podnebne spremembe, ponarejena zdravila in onesnaževanje, predstavljajo resno grožnjo naši varnosti in zdravju ter lahko povzročijo nastanek različnih kriznih razmer. Ob izbruhu krize je ključnega pomena pravočasno in ustrezno ukrepanje. Korporativna varnost je pristop, ki se ukvarja z medsektorskim reševanjem krize. Glavno vlogo v času krize ima varnostni menedžer, ki analizira vse grožnje, pripravi varnostni načrt in oblikuje varnostno politiko. Krizno upravljanje je treba razdeliti na tri glavne faze, in sicer predkrizno fazo, krizno fazo in pokrizno fazo. V predkrizni fazi je treba vzpostaviti sistem odkrivanja zgodnjih signalov, ki pravočasno zaznajo prihod groženj. V času krizne faze je pomembno hitro odločanje, dobro krizno komuniciranje, iskanje inovativnih rešitev ter izvajanje uspešne in učinkovite varnostne politike. Ko kriza mine, nastopi pokrizna faza, kjer se posodobijo varnostni načrti, sanira nastala škoda in obnovi zdravstveno varstvena politika. Pri kriznem upravljanju na področju javnega zdravja je potrebno medsektorsko delovanje. Mednarodna pristopa »Eno zdravje« in zdravstvena diplomacija zagovarjata, da je pri zagotavljanju zdravja pomembno sodelovaje strokovnjakov različnih strok, kot so medicina, ekologija, veterina in diplomacija. Uspešen in učinkovit medsektorski pristop kriznega upravljanja smo predstavili na modelu kriznega upravljanja.
Ključne besede: kriza, javno zdravje, korporativna varnost, mednarodni pristop »Eno zdravje«, mednarodna zdravstvena diplomacija, krizno upravljanje
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 266; Prenosov: 3
Celotno besedilo (6,10 MB) |
5. Sporazumna razveza zakonske zveze v okviru notarske storitve : magistrsko deloValentina Šegula, 2026, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava institut sporazumne razveze zakonske zveze pred notarjem, ki ga je uvedel Družinski zakonik leta 2019. Postopek je mogoč, kadar zakonca nimata skupnih mladoletnih otrok in sta dosegla soglasje o morebitnem preživljanju enega od njiju, razmerjih iz najemnih pogodb ter obsegu, deležih in razdelitvi skupnega premoženja. Ob izpolnitvi teh pogojev lahko razvezo opravita zunajsodno, v postopku, ki ga v celoti vodi notar kot oseba javnega zaupanja. Notar ima ključno vlogo pri zagotavljanju pravne varnosti, saj strokovno vodi postopek, nepristransko preveri pogoje, ugotovi resnično voljo zakoncev ter pojasni vse pravne posledice. Postopek je zasnovan kot hitrejša in manj formalna alternativa sodnemu postopku, ki razbremenjuje sodišča ter zakoncem omogoča celovito ureditev premoženjskih razmerij ob razvezi. Prednosti se kažejo v večji pravni varnosti zaradi notarske oblike, stroškovni učinkovitosti in diskretnosti postopka. Raziskava pa je pokazala tudi ključne pomanjkljivosti. Največje omejitve izvirajo iz dejstva, da notarji nimajo neposrednega vpogleda v matične in druge uradne evidence, zato je oteženo preverjanje izpolnjevanja vseh pogojev za razvezo, zlasti glede mladoletnih otrok. Rezultati potrjujejo, da postopek pred notarjem zagotavlja visoko stopnjo pravne varnosti in učinkovito razrešitev razveznih vprašanj. Primerjalna analiza kaže, da slovenska ureditev sledi sodobnim evropskim trendom, a bi jo bilo smiselno dopolniti glede čezmejnih primerov, tehnične podpore notarjem in jasnejše ločitve razveznega sporazuma od premoženjskega dogovora. Rezultati potrjujejo, da notar predstavlja ključnega garanta pravne varnosti v družinskem pravu.
Ključne besede: sporazumna razveza pred notarjem, notar, notarski zapis, premoženjska razmerja zakoncev, pravna varnost zakoncev
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 430; Prenosov: 67
Celotno besedilo (1,45 MB) |
6. Izzivi in priložnosti digitalizacije notariataAsja Podrekar, 2025, magistrsko delo Opis: Digitalizacija notariata postaja eden izmed osrednjih procesov sodobnega pravnega razvoja, saj vpliva na način izvajanja notarskih postopkov in prinaša nove razsežnosti njihovega delovanja v elektronskem okolju. Slovenski notariat se vse hitreje vključuje v proces digitalne transformacije, ki ga zaznamujejo elektronska identifikacija, videokonferenčni postopki, varni elektronski predali, kvalificirani elektronski podpisi in centralni registri. Takšne tehnološke rešitve omogočajo večjo učinkovitost, preglednost in dostopnost notarskih storitev, hkrati pa zahtevajo visoko raven varstva osebnih podatkov, zanesljivo informacijsko infrastrukturo in ohranitev zaupanja v pravni red. Skozi delo je obravnavan pravni, primerjalni in empirični okvir digitalizacije notariata, s poudarkom na vplivu digitalnih orodij na vlogo notarja ter poudarkom na vprašanjih pravne varnosti, odgovornosti in nepristranskosti. Digitalno okolje odpira možnosti za poenostavitev postopkov in večjo pravno predvidljivost, vendar ne more nadomestiti človeške presoje, pojasnilne dolžnosti in etične odgovornosti notarja. Notar ostaja oseba javnega zaupanja, ki tudi v digitalni dobi jamči zakonitost in resničnost volje strank. Primerjalni pregled nemške, avstrijske in estonske ureditve potrjuje, da lahko digitalizacija deluje učinkovito le v okviru jasnih pravil, zanesljive infrastrukture in z ustreznim nadzorom. Umetna inteligenca je pri tem lahko koristno podporno orodje, vendar ne sme posegati v notarjevo odločitev ali prevzemati njegove odgovornosti. Ob tridesetletnici ponovne uvedbe notariata v Sloveniji se kaže, da ta institucija uspešno vstopa v digitalno dobo, pri čemer ohranja svoje temeljno poslanstvo, to je varovanje pravne varnosti in zaupanje v pravno državo.
Ključne besede: notariat, digitalizacija, elektronsko poslovanje, pravna varnost, elektronska identifikacija, umetna inteligenca, odgovornost notarja
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 273; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,34 MB) |
7. Kibernetska varnost v javni upravi : vloga zaposlenih pri obvladovanju izzivov in priložnosti v digitalni dobiDarko Oberle, 2025, magistrsko delo Opis: Kibernetska varnost v javni upravi je v digitalni dobi postala eno glavnih področij, kjer imajo zaposleni osrednjo vlogo pri obvladovanju izzivov in priložnosti. Čeprav digitalna preobrazba prinaša številne koristi, kot so učinkovitejše storitve in racionalizacija procesov, hkrati povečuje tudi izpostavljenost kibernetskim grožnjam. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv človeških dejavnikov pri oblikovanju in ohranjanju kibernetske varnosti v javni upravi. V času, ko so informacijski sistemi temelj delovanja javnih storitev, je zagotavljanje varnosti bistveno za zaščito občutljivih podatkov in krepitev zaupanja javnosti. Posebna pozornost je namenjena zaposlenim, ki pogosto predstavljajo prvo obrambno linijo pred kibernetskimi grožnjami, vendar se soočajo s pomanjkanjem digitalnih veščin, preobremenjenostjo in nezadostnim usposabljanjem. V delu so analizirani glavni dejavniki, kot so digitalna pismenost, ozaveščenost, vedenjski vzorci in organizacijska kultura, ki vplivajo na varnostno držo zaposlenih in uspeh varnostnih ukrepov. Raziskava se osredotoča na vpliv človeških napak, omejene digitalne pismenosti in pomanjkanja ozaveščenosti na pojav kibernetskih tveganj, pri čemer posebno izpostavlja socialni inženiring in lažno predstavljanje. Preučuje tudi ustreznost obstoječih varnostnih politik in usposabljanj v javni upravi ter opredeljuje digitalne kompetence in organizacijske ukrepe, ki so pomembni za zmanjševanje tveganj in oblikovanje trajnostne varnostne drže zaposlenih. Metodološki pristop združuje pregled literature, primerjalno analizo obstoječih modelov in kvalitativne intervjuje z zaposlenimi v državnih institucijah. Analiza kaže, da tehnološki ukrepi ne zadoščajo brez stalnega usposabljanja, strateške komunikacije ter razvoja varnostno odgovornega vedenja. Poseben poudarek je namenjen oblikovanju trajnostne varnostne kulture, ki temelji na zaupanju in sodelovanju med zaposlenimi. Rezultati intervjujev potrjujejo, da so človeške napake, pomanjkanje ozaveščenosti in neustrezna usposobljenost najpogostejši vzroki varnostnih incidentov v javni upravi, kar potrjuje potrebo po celostnem pristopu k obvladovanju kibernetskih tveganj. Naloga prispeva priporočila, ki institucijam pomagajo krepiti varnostno kulturo, dvigovati digitalne kompetence in sistematično vključevati človeški dejavnik v strategije kibernetske varnosti.
Ključne besede: kibernetska varnost, človeški dejavnik, digitalna pismenost, varnostna kultura, javna uprava, usposabljanje zaposlenih
Objavljeno v ReVIS: 27.03.2026; Ogledov: 326; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,14 MB) |
8. |
9. Ocenjevanje varnosti domačega okolja starejših odraslih z ocenjevalnim orodjem HOME FASTJan Strajnar, Žak Kreča, Filip Pretnar, Sara Drevenšek, Eva Logar, Dolores Sodja, Katarina Hekič, 2025, strokovni članek Ključne besede: starejši ljudje, domače okolje, varnost, padci, ocenjevanje varnosti, ocenjevalna orodja, preprečevanje padcev, prilagoditev bivalnega okolja
Objavljeno v ReVIS: 04.03.2026; Ogledov: 462; Prenosov: 7
Celotno besedilo (298,43 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Profesionalna in terapevtska komunikacija v psihiatrični zdravstveni negiGeorge Denić, 2026, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Profesionalna in terapevtska komunikacija predstavlja temelj kakovostne zdravstvene obravnave v psihiatrični zdravstveni negi, saj pomembno vpliva na vzpostavljanje terapevtskega odnosa, varnost pacientov in zadovoljstvo v procesu zdravljenja. Delo z osebami z duševnimi motnjami poteka v zahtevnem in pogosto nepredvidljivem okolju, kjer imajo medicinske sestre ključno vlogo pri zagotavljanju varnega, podpornega in zaupanja vrednega terapevtskega okolja. Učinkovita komunikacija omogoča boljše razumevanje pacientovih potreb, zmanjšuje nesporazume, preprečuje konflikte in prispeva k večji kakovosti obravnave. Kljub prepoznanemu pomenu komunikacije se v klinični praksi pogosto pojavljajo različne ovire, ki otežujejo njeno dosledno izvajanje. Namen diplomskega dela je raziskati pomen terapevtske in profesionalne komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi ter preučiti, kako se učinkovita komunikacija odraža na kakovost obravnave, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu dela. S pomočjo empirične raziskave želimo prispevati k boljšemu razumevanju vloge komunikacije v psihiatrični praksi in izpostaviti področja, kjer so potrebne izboljšave in dodatna strokovna usposabljanja.
Metode: V diplomskem delu je bil uporabljen kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil namenjen zaposlenim v psihiatrični zdravstveni negi. Raziskovalni vzorec je obsegal 102 anketiranca. Zbrani podatki so bili obdelani s pomočjo programa Microsoft Excel in prikazani v obliki tabel in statistike. Raziskava je bila usmerjena v proučevanje pomena profesionalne in terapevtske komunikacije, uporabe komunikacijskih veščin in tehnik ter dejavnikov, ki vplivajo na kakovost komunikacije v psihiatrični zdravstveni negi.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da anketiranci pripisujejo velik pomen jasni in razumljivi verbalni komunikaciji ter neverbalni komunikaciji pri delu s pacienti z duševnimi motnjami. Večina udeležencev se strinja, da aktivno poslušanje, empatija in prepoznavanje čustev pacientov pomembno prispevajo h kakovostnejši obravnavi in večji varnosti pacientov. Raziskava je pokazala tudi, da pomanjkanje časa, čustvena izčrpanost in organizacijske ter prostorske omejitve predstavljajo pomembne ovire pri vzpostavljanju kakovostne komunikacije. Anketiranci so izrazili potrebo po dodatnih strokovnih usposabljanjih s področja profesionalne in terapevtske komunikacije ter poudarili pomen timske komunikacije pri zmanjševanju napak in izboljševanju kakovosti dela.
Razprava: Ugotovitve potrjujejo, da ima učinkovita profesionalna in terapevtska komunikacija pomemben vpliv na kakovost oskrbe, varnost pacientov in zadovoljstvo v terapevtskem procesu v psihiatrični zdravstveni negi. Komunikacija se izkazuje kot ključni dejavnik pri gradnji zaupanja, zmanjševanju konfliktov in podpori pacientov skozi celoten proces zdravljenja. Rezultati poudarjajo tudi pomen sistematičnega izobraževanja in organizacijske podpore pri razvijanju komunikacijskih kompetenc med medicinskimi sestrami. Visokokakovostna komunikacija prispeva k boljši terapevtski izkušnji za paciente, hkrati pa podpira strokovno in čustveno blaginjo negovalnega osebja.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Ključne besede: psihiatrična zdravstvena nega, terapevtska komunikacija, profesionalna
komunikacija, varnost pacientov, kakovost obravnave.
Objavljeno v ReVIS: 07.02.2026; Ogledov: 619; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,02 MB) |
