1. |
2. Obravnava bolnika z zlorabo prepovedanih drog v ambulanti nujne medicinske pomočiErika Barukčić, 2025, diplomsko delo Opis: V ambulantah nujne medicinske pomoči se diplomirane medicinske
sestre pogosto srečujejo z bolniki, ki so pod vplivom prepovedanih drog. V primerih predoziranja gre za akutna, potencialno življenjsko ogrožajoča stanja, ki zahtevajo hitro, strokovno in usklajeno obravnavo. Vloga diplomirane medicinske sestre ob tem zajema pravočasno in natančno oceno bolnikovega stanja, izvajanje nujnih postopkov za stabilizacijo vitalnih funkcij ter stalno spremljanje kliničnega poteka. Pomembna je tudi učinkovita komunikacija z bolnikom ter zagotavljanje varnega okolja za bolnika in zdravstveno osebje. Namen raziskave je preučiti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi bolnikov, ki zlorabljajo prepovedane droge, v ambulanti nujne medicinske pomoči. Cilji raziskave so usmerjeni v opredelitev najpogosteje uporabljenih prepovedanih drog in značilnih kliničnih znakov zastrupitev, preučitev nalog diplomirane medicinske sestre pri tovrstni obravnavi, prepoznavanje komunikacijskih izzivov, s katerimi se srečuje pri delu, analizo vidikov zagotavljanja varnosti ter ugotavljanje stopnje osveščenosti o novih psihoaktivnih substancah.
Ključne besede: prepovedane droge, zastrupitve s prepovedanimi drogami, nove psihoaktivne
substance, varnost, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2025; Ogledov: 154; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,04 MB) |
3. Ukinitev avtocestne policije v Republiki Sloveniji : magistrsko deloUroš Klanjšek, 2025, magistrsko delo Opis: Slovenska policija je leta 2021 na podlagi večletnih priprav in proučevanj delovanja tujih policij po vzoru tujih policij ustanovila avtocestno policijo, da bi se zagotovil višji standard prometne varnosti na omrežju slovenskih avtocest in hitrih cest, ki je postajalo vse kompleksnejše, prometno vse bolj obremenjeno, zato se je povečalo tudi število posledic. Z metodo kompilacije so bile v uvodu predstavljene posledice prometnih nesreč na evropskem avtocestnem omrežju, prav tako so bile predstavljene smernice Evropske komisije za izboljšanje prometne varnosti. Razlogi za ustanovitev in proces ustanavljanja slovenske avtocestne policije so bili opisani z metode deskripcije. Vrednotenje dela avtocestne policije in posledice nastanka prometnih nesreč so bile na podlagi komparativne metode med sabo primerjane skozi tri časovna obdobja, začenši z obdobjem pred ustanovitvijo avtocestne policije, čas njenega delovanja in obdobje po njeni ukinitvi. Na podlagi omenjene primerjave je bilo ugotovljeno, v katerem obdobju je bila prometna varnost na omrežju avtocest in hitrih cest najboljša, in kak je bil prispevek policije k varnosti prometa. Omenjena primerjava odgovarja na drugo raziskovalno vprašanje, ki se nanaša na prometno varnost po ukinitvi avtocestne policije, in sicer, da se zaradi ukinitve avtocestne policije ni poslabšala prometna varnost na omrežju avtocest in hitrih cest. Leta 2022 se je vodstvo Policije odločilo ukiniti avtocestno policijo, razloge za ukinitev smo na podlagi metode analize in empirične metode podrobno proučili in interpretirali. Z obema metodama je bilo odgovorjeno na raziskovalno vprašanje, vezano na razloge ukinitve omenjene organizacije, in sicer je bila kot poglavitni razlog ukinitve ugotovljena neustrezna kadrovska politika policije, ki ni uspela zagotoviti zadostnega števila novih policistov in hkrati preprečiti aktivnim policistom, da bi zapuščali policijo. Opisano je onemogočilo nadaljnje kadrovsko popolnjevanje enot avtocestne policije in vseh preostalih enot policije. Ugotovitve, zajete v magistrskem delu, bodo prispevale k razumevanju odločitev vodstva Policije pri ustanovitvi in ukinitvi avtocestne policije, izpostavljene dobre prakse med njenim delovanjem pa naj bodo vodilo za nadaljnji razvoj, ki naj bo usmerjen k zagotavljanju večje prometne varnosti omrežja avtocest in hitrih cest.
Ključne besede: policija, avtocestna policija, specializirana enota avtocestne policije, postaja prometne policije, prometna varnost, omrežje avtocest in hitrih cest
Objavljeno v ReVIS: 27.10.2025; Ogledov: 255; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,16 MB) |
4. Pomen in načini zaščite podjetja pred spletnimi napadi : magistrsko deloRada Wolf, 2025, magistrsko delo Opis: V današnjem digitalnem svetu je zaščita podjetij pred spletnimi napadi ključnega pomena za zagotavljanje uspešnega poslovanja organizacij. Magistrsko delo obravnava pomen in načine zaščite podjetij pred različnimi oblikami kibernetskih groženj, kot so napadi spletnega lažnega predstavljanja, napadi z izsiljevalsko programsko opremo in napadi porazdeljene zavrnitve storitve. Raziskava je izvedena z uporabo primerjalne analize primerov napadov in učinkovitosti zaščitnih ukrepov. Poudarek je na uporabi tehničnih rešitev, kot so sistemi za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov, požarni zidovi, sistemi za zaznavanje in preprečevanje vdorov, ter organizacijskih ukrepov, kot so izobraževanje zaposlenih, vzpostavitev varnostnih politik in ozaveščanje o kibernetskih tveganjih. Z analizo raziskav primerov napadov in primerjavo o učinkovitosti varnostnih ukrepov se je ugotovilo, da so podjetja z večnivojsko zaščito in rednim izobraževanjem zaposlenih manj izpostavljena spletnim napadom in imajo boljše možnosti za obvladovanje teh groženj. Ugotovitve kažejo na potrebo po celostni varnostni strategiji, ki vključuje tako tehnične kot organizacijske ukrepe. Namen dela je bil oceniti učinkovitost teh varnostnih ukrepov, predstaviti priporočila za izboljšanje zaščite podjetij, povečati ozaveščenost o pomenu kibernetske varnosti ter prispevati k boljšemu razumevanju groženj v digitalnem okolju. Rezultati raziskave kažejo, da so podjetja, ki vlagajo v napredne varnostne rešitve, uspešnejša pri preprečevanju kibernetskih napadov in zmanjšanju njihovih posledic.
Ključne besede: kibernetska varnost, podjetja, spletni napadi, sistem za upravljanje varnostnih informacij in dogodkov, izobraževanje, varnostni ukrepi, zaščita podatkov
Objavljeno v ReVIS: 20.10.2025; Ogledov: 220; Prenosov: 7
Celotno besedilo (2,99 MB) |
5. Percepcija zaposlenih o pomenu psihosocialnega svetovanja kot dejavniku psihološke varnosti na delovnem mestuAna Stražar, 2025, ni določena Opis: Psihosocialno svetovanje predstavlja vse bolj aktualno pobudo modernih organizacij, saj odgovarja na naraščajoče potrebe po podpori v duševnem zdravju, obvladovanju stresa in krepitvi psihološke odpornosti zaposlenih. V razmerah povečanih delovnih pritiskov, negotovosti in kompleksnih odnosov na delovnem mestu postaja tovrstna podpora ključen del strateškega upravljanja s človeškimi viri. V tej raziskavi smo na vzorcu 341 delovno aktivnih zaposlenih v izbranem večjem slovenskem podjetju merili percepcijo psihosocialnega svetovanja ter ugotavljali, kako se ta povezuje z občutkom psihološke varnosti ter zaznanim zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava, izvedena s kvantitativno metodo, je pokazala, da zaposleni psihosocialno svetovanje večinoma ocenjujejo kot dostopno, koristno, strokovno izvedeno in pomembno za dobro počutje ter delovno učinkovitost, pri čemer so svetovanju nekoliko bolj naklonjeni tisti, ki že imajo izkušnje s svetovanjem, in ženske, medtem ko starost na zaznavo nima vpliva. Med zaposlenimi smo prepoznali zmerno do visoko raven psihološke varnosti, kar pomeni, da v svojem delovnem okolju brez strahu izražajo mnenja, postavljajo vprašanja in priznavajo napake, ob tem pa dobro sodelujejo in spoštujejo prispevke drugih. Rezultati kažejo na nizko povezavo med pozitivno percepcijo svetovanja in psihološko varnostjo, kar nakazuje, da svetovanje krepi občutek varnega in odprtega delovnega okolja. Nizke, vendar dosledne pozitivne povezave so bile ugotovljene tudi med percepcijo psihosocialnega svetovanja ter zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava tako ponuja dokaze, ki govorijo v korist temu, da so podporni mehanizmi za zaposlene učinkovita strategija, ki odgovori na potrebe posameznika v sodobnem delovnem okolju in ugodno deluje tudi na organizacijske izide.
Ključne besede: svetovanje, psihosocialno svetovanje, psihološka varnost, zadovoljstvo pri delu, motivacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 269; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,43 MB) |
6. Uporaba IOT za izboljšanje kakovosti življenja : diplomska nalogaAnej Kerševan, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga preučuje, kako internet stvari (IoT) prispeva k izboljšanju kakovosti življenja ter katere dejavnike uporabniki najmočneje upoštevajo pri sprejemanju IoT tehnologij. Teoretični del obravnava koncepte, arhitekture, protokole in varnostne vidike IoT, empirični pa temelji na kvantitativni spletni anketi (N = 72) med uporabniki v Sloveniji. Rezultati kažejo, da skoraj vsi anketiranci uporabljajo vsaj eno pametno napravo (98,6 %), vendar večina svoje poznavanje IoT ocenjuje kot nizko do srednje. Zaupanje v varnost podatkov je zmerno (65,2 %); med ključnimi motivatorji prevladujeta spremljanje zdravja in telesne pripravljenosti ter prihranek energije in stroškov. Največ zanimanja je za rešitve na področju zdravja, pametnega mesta in pametnega doma. Ugotovljen je razkorak med uporabo in razumevanjem IoT naprav. Priporočamo večjo preglednost, poudarek na zasebnosti ter izobraževanje uporabnikov.
Ključne besede: Internet stvari, kakovost življenja, pametne naprave, digitalna pismenost, kibernetska varnost, avtomatizacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 260; Prenosov: 12
Celotno besedilo (2,78 MB) |
7. |
8. Pomen prilagoditev bivalnega okolja za varnost oseb, obolelih za demenco, v domovih za starejše : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Socialna gerontologijaTina Serdinšek, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Magistrsko delo obravnava pomen prilagajanja bivalnega okolja za zagotavljanje varnosti oseb, obolelih za demenco, v domovih za starejše. Metode: Raziskava je bila izvedena po kvalitativni raziskovalni metodi z uporabo 10 polstrukturiranih intervjujev z zaposlenimi in svojci v treh domovih za starejše Mavida Group. Vprašanja so bila oblikovana na podlagi pregleda relevantne literature in postavljenih ciljev raziskave, pri čemer smo se osredotočili na percepcijo varnosti in učinkovitosti prilagoditev bivalnega okolja za osebe, obolele za demenco. Rezultati: Fizične prilagoditve, kot so odstranjevanje pragov, držala in varnostni sistemi, so se izkazale za učinkovite pri zmanjševanju tveganja padcev. Zaposleni opozarjajo na pomanjkanje kadra in izzive pri obvladovanju begavosti, medtem ko svojci cenijo varnostne ukrepe in dobro komunikacijo. Ugotovljeno je bilo, da prilagoditve, kot so jasna označitev prostorov, dobra osvetljenost in dostopnost do zunanjih površin, dodatno izboljšujejo orientacijo in zmanjšujejo stres pri stanovalcih, ki so oboleli za demenco. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da so prilagoditve bivalnega okolja ključne za izboljšanje varnosti in kakovosti življenja oseb, obolelih za demenco. Kljub učinkovitim ukrepom pa ostajajo izzivi, kot so individualizacija pristopa, zagotavljanje dodatnega kadra, boljša integracija sodobnih tehnoloških rešitev. Priporočila, ki temeljijo na raziskavah vključujejo širšo implementacijo prilagoditev, večje vključevanje svojcev ter večjo interdisciplinarno podporo zaposlenim, kar bi omogočilo celostno in prilagojeno obravnavo stanovalcev.
Ključne besede: demenca, bivalno okolje, prilagoditve, varnost, domovi za starejše
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2025; Ogledov: 274; Prenosov: 10
Celotno besedilo (2,36 MB) |
9. Vpliv redne fizioterapevtske obravnave pri oskrbovancih po možganski kapi na hitrost hoje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje FizioterapijaAna Mlinarič, 2025, diplomsko delo Opis: Motnje hoje predstavljajo eno najpogostejših in klinično najpomembnejših posledic možganske kapi, saj pomembno vplivajo na funkcionalno samostojnost, kakovost življenja ter povečujejo tveganje za padce pri starostnikih. Fizioterapevtska obravnava ima ključno vlogo pri izboljšanju hoje, saj prispeva k večji varnosti gibanja in povečanju hitrosti hoje, kar omogoča boljšo vključenost v vsakodnevne aktivnosti. Namen raziskave je bil preveriti, ali redna, ciljno usmerjena fizioterapevtska obravnava v institucionalnem okolju prispeva k izboljšanju hitrosti hoje in varnosti gibanja pri oskrbovancih po možganski kapi. V raziskavo je bilo vključenih osem preiskovancev, od katerih jih je bilo zaradi nepredvidenih okoliščin v končno analizo vključenih šest. Vsi vključeni preiskovanci niso bili vešči samostojne hoje. Za kvantitativno oceno hoje je bil uporabljen časovno merjeni test hoje na 10 metrov, varnost hoje in stopnja potrebne pomoči pa sta bili spremljani z opisno analizo. Rezultati so pokazali, da se je pri vseh preiskovancih izboljšala hitrost hoje, varnost gibanja in zmanjšala odvisnost od zunanje pomoči. Opazne so bile tudi pozitivne spremembe v vzorcu hoje in posturalni kontroli. Zaključek raziskave potrjuje, da redna in strukturirana fizioterapevtska obravnava pomembno prispeva k funkcionalnim izboljšavam tudi v poznejši fazi rehabilitacije po možganski kapi ter ima pomembno vlogo pri ohranjanju mobilnosti starostnikov v institucionalnem okolju.
Ključne besede: možganska kap, starostniki, motnje hoje, hitrost hoje, varnost hoje
Objavljeno v ReVIS: 16.09.2025; Ogledov: 304; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,86 MB) |
10. Analiza dejavnikov nesreč z električnimi skiroji med letoma 2018 in 2023 v slovenski Obalni regiji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaErik Jerman, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Električni skiroji postajajo vse bolj priljubljeno prevozno sredstvo, hkrati pa se z njihovo uporabo povečuje tudi odstotek nesreč. Ob neprimerni oziroma neuporabi zaščitne opreme ter neurejenih cestno prometnih predpisih, ki specifično urejajo uporabo električnih skirojev v prometu, se veča tudi nevarnost za poškodbe. V slovenski obalni regiji, ki je predvsem v poletnih mesecih nasičena z obiskom turistov, je te nesreče še posebej relevantno raziskovati. Namen raziskave je bil analizirati različne dejavnike ter odkrivanje njihovih morebitnih povezav. Metode: Časovni okvir raziskave temelji na obdobju od 2018 do 2023. Izbrali smo kvantitativno metodo, s katero smo analizirali različne dejavnike, kot so spol, starost, čas, dan nesreče v tednu, uporaba čelade, status voznika in prisotnost alkohola in drog. Dejavnike smo analizirali z uporabo statistične metode, hi-kvadrat testa, s katerim smo ugotavljali povezave med v naprej določenimi dejavniki. Rezultati: V naših hipotezah smo sklepali, da obstajajo smiselne povezave med ključnimi dejavniki, kot so spol in uporaba zaščitne opreme, starost in vrsta poškodbe, status uporabnika električnega skiroja in resnost poškodb, a naši rezultati teh povezav niso potrdili. Raziskava pa nam je kljub temu nakazala pomembne trende, ki jih je smiselno še naprej raziskovati, na primer večja pogostost nesreč v poletnih mesecih in v popoldansko-večernem času ter nizka stopnja uporabe čelade med uporabniki. Razprava: Pri raziskavi smo naleteli na omejitve, med katerimi so majhen vzorec nesreč (le 56 primerov) ter pomanjkljiv zapis dejavnikov, kot na primer vožnja pod vplivom alkohola, hitrost in druge. Če se bodo opravljale nadaljnje raziskave, priporočamo vključevanje večjega nabora dejavnikov, saj bi to lahko pripomoglo k bolj celostni analizi, ki bi lahko prispevala k oblikovanju ustreznejših cestno prometnih pravil.
Ključne besede: nesreče v prometu, električni skiroji, varnost v prometu, zaščitna oprema
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 246; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,60 MB) |
