1. Varovanje osebnih podatkov v slovenski policiji : magistrsko deloRebeka Jurček, 2025, magistrsko delo Opis: Varstvo osebnih podatkov je temeljna pravica, ki je določena v listini Evropske unije o temeljnih pravicah in pogodbi o delovanju Evropske unije. Ustava Republike Slovenije določa varstvo osebnih podatkov kot eno izmed zagotovljenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi. Vsaka obdelava osebnih podatkov namreč pomeni poseg v z ustavo varovane človekove pravice. Poseg v obdelavo osebnih podatkov je dopusten, če je z zakonom opredeljeno, kateri podatki se smejo obdelovati, kakšen je namen njihove obdelave ter sta zagotovljena ustrezno varstvo in zavarovanje teh. Varstvo osebnih podatkov je v slovenski policiji urejeno z več zakoni in predpisi, ki zagotavljajo zaščito osebnih podatkov posameznikov. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti, kako se osebni podatki v slovenski policiji hranijo, obdelujejo, predvsem pa varujejo in kakšne so sankcije v primeru kršenja pravila varne hrambe, obdelave in varovanja podatkov. Za proučevanje smo uporabili metode, ki smo jih razdelili na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opravili pregled strokovne literature in pri tem opravili analizo, v empiričnem delu pa smo izvedli polstrukturirani intervju s pooblaščeno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji in odgovorno osebo za varstvo osebnih podatkov v policiji. Od strokovnih in kompetenčnih oseb smo želeli iz prve roke pridobiti informacije o delu slovenske policije na tem področju. Rezultati dela bodo prispevali k celovitemu vpogledu v varovanje osebnih podatkov in delovanju slovenske policije na tem področju.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, človekove pravice, ZVOP-2, GDPR, slovenska policija
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 716; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (1002,10 KB) |
2. Zaščita in varovanje osebnih podatkov v podjetju : diplomska nalogaNataša Conta Colarič, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo raziskali zaščito in varovanje osebnih podatkov v podjetjih, s poudarkom na Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov (GDPR) in njenem vplivu na poslovno prakso. Ugotovili smo, da GDPR prinaša večjo odgovornost in transparentnost. Preizkusili smo različne vidike varovanja podatkov, kot so pravice zaposlenih, vloge upravljavcev in obdelovalcev ter osnovna načela varstva osebnih podatkov. Pregled sodne prakse in primerov iz prakse kaže, da neusklajenost s predpisi vodi v resne pravne posledice. Predstavili smo primere podjetij, ki uspešno uvajajo varnostne ukrepe in usposabljanja za zmanjšanje tveganj kršitve. Empirične raziskave so pokazale, da informacijska ozaveščenost in usposobljenost zaposlenih vplivata na uspešnost zaščite podatkov. Varovanje podatkov je tako pravna obveznost in ključni dejavnik zaupanja, ki podjetjem pomaga izpolnjevati zakonske zahteve in izboljšati konkurenčnost.
Ključne besede: GDPR, osebni podatki, varstvo podatkov, obdelava podatkov, načela, privolitev
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 1147; Prenosov: 76
Celotno besedilo (2,02 MB) |
3. |
4. Vpliv digitalizacije in novih tehnologij na mediacijo : magistrsko deloMarša Jekovec, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo preučuje vpliv digitalizacije in novih tehnologij na postopke mediacije. Osredotoča se na pravne okvire, ki urejajo tako postopke mediacije kot spletne mediacije, spletne strani, ki ponujajo storitve mediacije, vlogo umetne inteligence in napovedi za razvoj spletne mediacije v prihodnosti. Primerjalno-pravni vidik vključuje štiri države: Slovenijo, Nemčijo, ZDA in Kitajsko. Delo temelji na kvalitativnih metodah. Uporabljene so bile metoda analize dokumentov in literature, metoda kompilacije, komparativna metoda, deduktivna metoda, primerjalno-pravna in analiza. Izvedena je bila analiza spletnih strani, ki ponujajo storitve spletne mediacije. Tako analiza zakonodaje kot analiza spletnih strani prinašata podobne ugotovitve, da je spletna mediacija v Nemčiji, ZDA in Kitajskem že razvita in razširjena, medtem ko Slovenija na tem področju sicer že kaže interes in razvoj, vendar zaenkrat še zaostaja. Analiza spletnih strani je pokazala, da večina spletnih strani izrecno navaja, da nudijo spletno mediacijo, a so informacije o pravni podlagi, temeljnih načelih in posledicah mediacije lahko pomanjkljive. Uporaba umetne inteligence pri mediaciji se ocenjuje kot pozitivna, saj lahko pospešuje postopek in zbira podatke, vendar pa se kaže ugotovitev, da je pomembno ohraniti človeški element v procesu mediacije. Magistrsko delo opozarja na pravne izzive, ki jih prinaša mediacija v digitalnem svetu, kot so varstvo osebnih podatkov, zaupnost in enakopravnost strank. Predlaga se, da bi se zakonodaja dopolnila s smernicami, ki bi urejale spletno mediacijo, tudi z namenom pospeševanja njene uporabe. Poudarek na izobraževanju mediatorjev na področju uporabe spletnih orodij bi lahko zagotovilo ohranitev kakovosti in učinkovitosti mediacije tudi v spletnem okolju.
Ključne besede: mediacija, spletna mediacija, digitalizacija, umetna inteligenca, pravni okvir, varstvo osebnih podatkov, zaupnost, Slovenija, Nemčija, ZDA, Kitajska
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 1235; Prenosov: 39
Celotno besedilo (1,71 MB) |
5. Vpliv konceptualnega modela vgrajene zasebnosti na varstvo osebnih podatkov : doktorska disertacijaMatjaž Drev, 2024, doktorska disertacija Opis: Namen doktorske disertacije je ugotoviti, ali je mogoče oblikovati konceptualno orodje za bolj učinkovito zagotavljanje skladnosti procesov obdelave z zahtevami zakonodaje, in preizkusiti na več študijah primerov, ali takšno orodje dejansko deluje. V prvem delu je pozornost namenjena pregledu in analizi literature s področja nadzora in zasebnosti. Pri tem disertacija skuša odgovoriti na dve osnovni vprašanji, in sicer kaj je nadzor in kaj zasebnost, prav tako pa prikazati, kako sta se obe področji razvijali. To zadnje je pomembno za razumevanje področja varstva osebnih podatkov, ki se je v okviru pravnega sistema razvilo kot odziv na vse večjo nevarnost, ki jo pravici do zasebnosti predstavljata rast in uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije. Analiza področja varstva osebnih podatkov vključuje temeljne pravne predpise, zlasti GDPR, ter uveljavljene mednarodne standarde s področja informacijske varnosti in varstva osebnih podatkov. Temu sledi obsežna metaanaliza že izvedenih študij s področja oblikovanja okvirov za varovanje zasebnosti ter primerjava različnih okvirov. Na podlagi izhodišč izvedene primerjave in na podlagi analize pravnih predpisov ter standardov se določi gradnike konceptualnega modela vgrajene zasebnosti, te pa poveže v koherenten model. Zadnji del disertacije je izrazito empirično obarvan, obsega namreč preizkus modela na štirih študijah primera. Najpomembnejšo študijo predstavlja nacionalni zdravstveni informacijski sistem eZdravje, ki predstavlja enega kompleksnejših in obsežnejših sistemov obdelave osebnih podatkov v Sloveniji. Dodatno je model preizkušen še na lokalnih sistemih različnih zdravstvenih institucij. Na podlagi teoretičnih in empiričnih ugotovitev disertacija ponudi odgovore na raziskovalna vprašanja in hipoteze, predvsem pa pokaže poizkus oblikovanja konceptualnega orodja in preizkus orodja na dejanskih študijah primera, kar odpira nove možnosti doseganja učinkovitejše skladnosti organizacij z zahtevami GDPR.
Ključne besede: varstvo osebnih podatkov, vgrajena zasebnost, konceptualni model, skladnost, informacijski sistemi, eZdravje, doktorska disertacija
Objavljeno v ReVIS: 18.11.2024; Ogledov: 1868; Prenosov: 64
Celotno besedilo (5,67 MB) |
6. Sistem varovanja osebnih podatkov in tveganje kibernetskega kriminala : diplomsko deloEva Čaleta, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko varstva osebnih podatkov in tveganje kibernetskega kriminala. Proučuje strategije in orodja, ki jih je mogoče uporabiti za zaščito zasebnih podatkov pred hekerji. Proučuje nevarnosti, ki jih kibernetski kriminal predstavlja za ljudi in podjetja, vključno z izgubo in zlorabo osebnih podatkov ter denarno škodo. Predlaga protiukrepe za ublažitev nevarnosti, vključno z učinkovitimi protokoli za odzivanje na incidente, rednim vzdrževanjem in s posodabljanjem programske opreme ter z izobraževanjem osebja o varnem delu z osebnimi podatki. Diplomsko delo poudarja, kako ključna je kibernetska varnost kot odločilni dejavnik pri varovanju osebnih podatkov. Osredotoča se na primerjavo različnih tehnologij in postopkov za zaščito osebnih podatkov ter na učinkovitost teh ukrepov pri preprečevanju kibernetskega kriminala. V teoretičnem delu so obravnavane ideje, povezane z osebnimi podatki, vključno z opredelitvijo osebnih podatkov, njihovo obdelavo, nacionalno zakonodajo in zakonodajo EU, ki ureja njihovo varstvo, ter s primeri kršitev varstva osebnih podatkov. V empiričnem delu je bila raziskava izvedena na podlagi študije o analizi potenciala kibernetske varnosti v Sloveniji med posamezniki, podjetji in organizacijami, ki se ukvarjajo z obdelavo osebnih podatkov, ki je bila opravljena v okviru Inštituta za korporativne varnostne študije. Da bi ugotovili, koliko so ljudje seznanjeni z varstvom osebnih podatkov, je bila v okviru študije izvedena anketa. Ugotovitve raziskave so pokazale, da se ljudje, podjetja in organizacije na splošno zavedajo potrebe po varovanju osebnih podatkov, vendar še vedno obstajajo vrzeli pri njihovem dejanskem varovanju. V celotnem delu je poudarjeno, kako pomembno je v sodobni digitalni dobi spoštovati nacionalne zakone in zakone EU ter varstvo osebnih podatkov. Tveganje kibernetskega kriminala je povezano s konceptom varstva osebnih podatkov. Ena od glavnih groženj varnosti osebnih podatkov je kibernetski kriminal, ki ljudi, podjetja in organizacije izpostavlja nevarnostim kraje identitete in zlorabe podatkov. V diplomskem delu so obravnavane nevarnosti kibernetskega kriminala in načini, kako te nevarnosti zmanjšati. Diplomsko delo ponuja priporočila za izboljšanje varnosti osebnih podatkov. Ta vključujejo zagotavljanje tehnoloških rešitev za varovanje osebnih podatkov, stalno spremljanje in posodabljanje varnostnih ukrepov ter izobraževanje zaposlenih o varovanju osebnih podatkov. Da bi zagotovili skladnost z zakonodajo, je predlagano tudi, da podjetja in skupine zaposlijo osebo, odgovorno za varstvo osebnih podatkov.
Ključne besede: osebni podatki, kibernetska varnost, varstvo osebnih podatkov, kibernetski kriminal, GDPR, digitalna tehnologija, informacijska varnost
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 2142; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,05 MB) |
7. Varstvo podatkov in odškodninska odgovornost v okviru odprtega bančništva : magistrsko deloNina Frkovič, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so osrednja tema storitve odprtega bančništva ‒ to so storitve odreditve plačil in storitve zagotavljanja informacij o računih, ki jih (praviloma) nudijo t.i. tretji ponudniki plačilnih storitev. Tematika je v uvodnih poglavjih postavljena v širši kontekst, kjer je predstavljeno ozadje nastanka teh storitev, ter glede na hiter razvoj na področju trga plačil tudi nekatere inovativnerešitve na področju plačil in plačevanja. V nadaljevanju so v magistrskem delu podrobneje obravnavane storitve odprtega bančništva, to sta storitvi zagotavljanja informacij o računih in odreditve plačil, kdo jih izvaja in pod kakšnimi pogoji. Poudarek v magistrskem delu je na varstvu podatkov, zlorabi podatkov in odškodninski odgovornosti. Pri pripravi magistrskega dela so bile rabljene različne metode družboslovnega raziskovanja. Z metodo deskripcije so definirani različni pojmi. Analiza in interpretacija sta bili rabljeni pri preučitvi pravne podlage za izvajanje storitev odprtega bančništva, pri opisu razvoja teh storitev pa zgodovinska metoda. Pri povzemanju rezultatov raziskave smo uporabili sintetično metodo ter pri navajanju citatov metodo kompilacije. Poleg omenjenih smo se poslužili še induktivnein deduktivne metode. Namen magistrskega dela je bil predstaviti storitve odprtega bančništva in v okviru tega analizirati, kako je urejeno varstvo podatkov uporabnika. Ključni cilji dela so bili poleg proučitve pravne podlage prav tako še analizirati, kako je pri teh storitvah zagotovljeno varstvo podatkov uporabnika ter kakšno pravno varnost imajo uporabniki v primeru, če do zlorabe pride. Ključna ugotovitev magistrskega dela je, da je varstvo podatkov v okviru različnih pravnih podlag ustrezno naslovljeno. Glede na dejstvo, da podatki o zlorabah v okviru odprtega bančništva niso javno dostopni, hkrati niso mogli biti rabljeni v magistrskem delu. Samo magistrsko delo in njegove ugotovitve dajejo ustrezne temelje za morebitne nadaljnje analize, sploh v primeru, ko/če bodo podatki na voljo.
Ključne besede: odprto bančništvo, storitev odreditve plačil, varstvo podatkov, zloraba podatkov, odškodninska odgovornost
Objavljeno v ReVIS: 10.07.2024; Ogledov: 1682; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,15 MB) |
8. Digitalna centralizacija v kazenskem pravu EU : magistrsko deloAlen Ćeman, 2024, magistrsko delo Opis: Zbiranje, shranjevanje, procesiranje in izmenjava podatkov na vertikalni in horizontalni ravni v EU je sedanjost kazenskopravnega področja EU. Informacijski sistemi so vse pomembnejše orodje zagotavljanja varnosti v EU. Učinkovitost teh sistemov zahteva vse bolj intruzivne posege v zasebnost posameznika in njegove osebne podatke. Poudarjanje učinkovitosti in varnosti ter zapostavljanje svobode in pravic pa lahko vodi v območje varnosti, brez svobode in pravic. Magistrsko delo obravnava centralizirano raven informacijskih sistemov EU in novo konstituirano interoperabilno arhitekturo. Namen in cilj je podati analizo obsega digitalnega nadzora posameznikov v zvezi z njihovo zasebnostjo in osebnimi podatki na kazenskopravnem področju EU. Z deskriptivno metodo se po poglavjih in podpoglavjih opiše različne pravne predpise kot podlage za informacijske sisteme in posamezne primere sodne prakse. Zgodovinska metoda se uporabi za opis zgodovine posameznega informacijskega sistema, z metodo analize se analizira posamezne pravne predpise in relevantno sodno prakso ter zadevno medsebojno primerja s pomočjo komparitivne metode. Nadalje uporaba induktivno-deduktivne metode omogoči sklepne ugotovitve o smiselnosti pravne ureditve in primernosti odločitev sodišč. Na koncu se uporabi sintetična metoda za integracijo bistvenih ugotovitev raziskanega. Bistven poudarek v magistrskem delu, je odgovor na vprašanje, ali se sledi trendu ekstenzivnega profilirianja slehernega posameznika, ne le subjektov kazenskega področja. Nadalje bo v nalogi analizirano, ali lahko Sodišče EU (SEU) in nacionalna sodišča držav članic zagotavljajo ustrezno varstvo posamezniku, če izvršilna veja oblasti v svoji vnemi posameznika zapostavlja. Nasprotno ne bo ravnotežja med varstvom človekovih pravic in t.i. varnostno unijo. Končna posledica je odmik od vladavine prava in spoštovanja temeljnih človekovih pravic in primik zametku avtoritarne države. V prihodnosti je pričakovati razširitev slednje z drugimi elementi, katerih magistrsko delo ne zajema, v zaključku pa se na kratko omeni tudi zveza z umetno inteligenco.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, varstvo osebnih podatkov, kazensko pravo EU, informacijski sistemi, interoperabilnost
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2024; Ogledov: 3513; Prenosov: 482
Celotno besedilo (2,01 MB) |
9. Pravne napake pri delovanju spletnih trgovin v Republiki Sloveniji : magistrsko deloMaša Tomažič, 2023, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obdela pravne vidike, ki morajo biti upoštevani pri delovanju spletnih trgovin v Republiki Sloveniji. V nalogi je opredeljena regulativa, ki jo morajo lastniki spletnih trgovin pri njihovem delovanju upoštevati s poudarkom na varstvu osebnih podatkov uporabnikov v spletnih trgovinah. V praktičnem delu magistrskega dela je izvedena primerjalna analiza petih spletnih trgovin, ki delujejo na področju Republike Slovenije. Analiza zajema oceno skladnosti spletnih trgovin z veljavnimi zakoni in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov in njihove politike zasebnosti, načine zbiranja in obdelave osebnih podatkov, ukrepe za varstvo teh podatkov ter informiranje uporabnikov o svojih pravicah in obveznostih v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Ugotovila sem, da spletne trgovine zelo dobro skrbijo za skladnost politike zasebnosti z zakonskimi in podzakonskimi akti Republike Slovenije in regulativo Evropske unije, zatakne pa se pri piškotkih (ki jih GDPR sicer prav tako pojmuje kot osebne podatke), ki jih spletne trgovine zbirajo. Slednje pripisujem tehnično zahtevnim rešitvam, ki jih marsikateri lastnik spletne trgovine sam (brez pomoči oseb z obsežnim znanjem programiranja) ne zna rešiti. Prav tako lahko opazimo precej odstopanja pri pravilnem prikazovanju cen. Tudi tukaj gre za tehnično rešitev, ki jo je v spletno trgovino treba implementirati.
Ključne besede: spletna trgovina, GDPR, ZVOP-2, varstvo osebnih podatkov, varstvo potrošnikov
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 2852; Prenosov: 50
Celotno besedilo (556,64 KB) |
10. Uredba GDPR (EU) 2016/679 in izrečene globe : magistrsko deloTjaša Marolt, 2023, magistrsko delo Opis: Leto 2018 je bilo z vidika varovanja osebnih podatkov prelomno leto, kajti začela je veljati Uredba GDPR (EU) 2016/679. Ţivimo v času, kjer se tehnologija bliskovito širi in razvija, hkrati pa smo priča vse večji globalizaciji sveta. Zaradi vsega prej omenjenega je bilo treba v Evropski uniji zagotoviti in na novo vzpostaviti pravna pravila in poleg tega zastaviti visoko raven varstva, ko govorimo o temeljni človekovi pravici – pravici do zasebnosti (pravici do varstva posameznikovih osebnih podatkov).
Uredba GDPR (EU) 2016/679 je postavila trdnejši okvir varstva osebnih podatkov. V Republiki Sloveniji, čeprav Uredba GDPR (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta velja ţe od leta 2018, nam še vedno ni uspelo prenoviti zakonodaje. Trenutno veljaven zakon na področju varstva osebnih podatkov v Republiki Sloveniji je ZVOP-1, ki se mu čas počasi izteka, saj je nov zakon ZVOP-2 pripravljen na podpis pri Vladi Republike Slovenije. Zakaj je trajalo več kot štiri leta, da bomo dobili nov zakon, in zakaj smo edina evropska drţava, ki še nima ustrezne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov, bom razloţila v nadaljevanju. Uredba GDPR (EU) 2016/679 za kršitve svojih določb predpisuje tudi globe. V magistrskem delu bom predstavila do zdaj najbolj prepoznavne primere in kakšni so zneski izrečenih glob do zdaj. Obravnavala bom tudi vlogo Informacijskega pooblaščenca in v kakšnem poloţaju je trenutno v povezavi z Uredbo GDPR 2016/679.
Ključne besede: GDPR, ZVOP-1, ZVOP-2, globe, Informacijski pooblaščenec, uredba, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v ReVIS: 25.05.2023; Ogledov: 2506; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,15 MB) |
