1. Zdravstvena nega pacienta po kirurškem posegu v ustni votliniNelly Primc Janež, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kirurški posegi v ustni votlini obsegajo različne invazivne postopke na zobeh, čeljustih in mehkih tkivih ustne votline. Med najpogostejše spadajo ekstrakcije zob, zdravljenje abscesov, ortognatske operacije, rekonstrukcije po poškodbah, posegi zaradi raka ustne votline ter operacije prirojenih nepravilnosti, kot je razcep ustnice in/ali neba. Namen kirurških posegov je odprava bolezni, deformacij ali funkcionalnih motenj ter izboljšanje zdravja in estetike ustnega področja. Vloga medicinske sestre je pri teh posegih bistvena, saj spremlja pacienta skozi celoten perioperativni proces. Po operaciji je odgovorna za spremljanje stanja pacienta, obvladovanje bolečine, prepoznavanje in ukrepanje ob zapletih, skrb za ustno higieno in prehransko podporo. Namen raziskave je preučiti pooperativno zdravstveno nego pacienta po kirurškem posegu v ustni votlini.
Metodologija: V raziskavi je bil uporabljen kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Podatki so bili pridobljeni s polstrukturiranim intervjujem. Intervju je bil oblikovan na podlagi pregleda domače in tuje literature. V raziskavo je bilo vključenih sedem izvajalcev zdravstvene nege z najmanj petletnimi delovnimi izkušnjami. Pridobljene podatke smo kvantitativno analizirali, odgovore intervjuvancev razvrstili v tabele, podatke razvrstili v posamezne kode ter jih interpretirali.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se zdravstveni delavci najpogosteje srečujejo z abscesi, izklesi zob, poškodbami in operacijami raka ustne votline. Zdravstvena nega po ekstrakciji zoba se razlikuje od nege po zahtevnejših posegov, predvsem v obsegu in trajanju oskrbe. Najpogostejši zapleti so krvavitve, vnetja in abscesi, med pomembnejšimi pa izpostavljajo še otekline in bolečino. Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri nadzoru, spodbujanju, izobraževanju in prehranski podpori pacientov. Kot glavne izboljšave intervjuvanci navajajo potrebo po dodatnih izobraževanjih, večjem številu kadra in boljši informiranosti pacientov.
Razprava: Raziskava je pokazala, da so med najpogostejšimi kirurškimi posegi v ustni votlini izklesi zob, predvsem modrostnikov, ter zdravljenje abscesov, medtem ko zahtevnejši posegi, kot so ortognatske operacije, operacije shiz in raka ustne votline, predstavljajo manjši, vendar strokovno zahtevnejši del. Vloga medicinske sestre je bistvena pri spremljanju pacienta, preprečevanju zapletov, nadzoru ustne higiene in zagotavljanju ustrezne prehranske podpore. Najpogostejši zapleti so krvavitve, abscesi, vnetja, bolečina in oteklina, pri onkoloških pacientih pa tudi težave z režnjem in dehiscenca.
Ključne besede: kirurški poseg, ustna votlina, vloga medicinske sestre, zapleti, pooperativna zdravstvena nega
Objavljeno v ReVIS: 26.12.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (1,05 MB) |
2. Vloga medicinske sestre pri aplikaciji zdravil med reanimacijoNastja Žnidaršič, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Oživljanje je eden najtežjih posegov v urgentni medicini, saj gre za boj s časom, ko je bolnikovo življenje ogroženo zaradi nenadnega srčnega zastoja ali drugih kritičnih stanj. Uspeh oživljanja je odvisen od hitre prepoznave stanja, natančnega izvajanja ustaljenih protokolov in učinkovitega sodelovanja celotne zdravniške ekipe. V tem procesu ima medicinska sestra osrednjo vlogo – ne le pri tehnični izvedbi posegov, temveč tudi pri kliničnem odločanju, dajanju zdravil in zagotavljanju podpore bolniku in njegovim svojcem. S tem smo sledili namenu raziskave, ki je bil: opredeliti vlogo medicinske sestre pri aplikaciji zdravil med reanimacijo.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi septembra 2025, z namenskim vzorcem šestih zdravstvenih delavcev zaposlenih na različnih urgentnih deloviščih. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala vlogo medicinskih sester pri pripravi reanimacijskih zdravil, zagotavljanje varnosti, samooceno usposobljenosti, sodelovanje z zdravniki in najpogostejše težave v času reanimacije. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, Google Učenjak, Cobiss.
Rezultati: Rezultati intervjuvancev kažejo, da je za zagotavljanje varnosti in natančnosti med reanimacijo pomembna jasna in glasna komunikacija, da se za zdravnikom ponovi naročen odmerek zdravila in po dani aplikaciji na glas pove, da je zdravilo aplicirano. Vedno upoštevamo najnovejše smernice. Medicinska sestra mora delovati hitro, strokovno in natančno. Glavne ovire so zahtevnost nastavitve venskega kanala, ne razporeditev nalog med člani tima pred začetkom reanimacije in zahtevne vremenske razmere na terenu.
Razprava: V raziskavi smo celovito obravnavali pet raziskovalnih vprašanj, ki so pojasnila vlogo medicinske sestre pri aplikaciji zdravil med reanimacijo. Ugotovili smo, da je medicinska sestra nepogrešljiv del reanimacijskega tima. V trenutkih, ko je ogroženo življenje bolnika, mora delovati hitro, strokovno in natančno. Aktivno sodeluje pri pripravi in aplikaciji zdravil, imeti mora dobre komunikacijske veščine, da delo v času reanimacije poteka nemoteno in da ne pride do neželenih napak. Spremlja potek reanimacije, beleži čas dane aplikacije in ves čas spremlja stanje pacienta. Srečajo se z izzivi, kot so težave z vzpostavitvijo venskega dostopa, časovne zamude pri aplikaciji zdravil ter otežene delovne razmere na terenu.
Ključne besede: Reanimacijska zdravila, reanimacija, vloga medicinske sestre.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 265; Prenosov: 9
Celotno besedilo (795,10 KB) |
3. Vloga izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi pacienta po operaciji trebušne slinavke in jeterMirjana Klemenčič, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Kirurško zdravljenje ima ključno vlogo pri obravnavi raka trebušne slinavke in tumorskih sprememb jeter, kadar je operacija izvedljiva. Izbira kirurškega posega je odvisna od stadija bolezni, velikosti in lokacije tumorja ter histoloških značilnosti. Robotska kirurgija omogoča manj invazivne posege, kar vodi v hitrejše okrevanje in hitrejšo vrnitev bolnikov v vsakdanje življenje. Namen magistrskega dela je prestaviti raka trebušne slinavke ter tumorskih sprememb v jetrih s poudarkom na primerjavi klasične in robotske operacije rakavih sprememb ter primerjava okrevanja ter kakovosti življenja bolnika po operaciji. Namen vsebuje tudi primerjavo vlog izvajalcev zdravstvene nege pri klasičnih ter robotskih posegih.
Metode: V raziskavi smo uporabili kvalitativni raziskovalni pristop ter sistematičen pregled domače in tuje znanstvene literature iz bibliografskih baz. Primarne podatke smo pridobili s polstrukturiranim intervjujem, ki smo ga izvedli pri 15 izvajalcih zdravstvene nege. Intervjuje smo izvedli v obdobju od marca do maja 2025. Opravili smo tudi analizo zdravniške in negovalne dokumentacije bolnikov iz Kliničnega oddelka za abdominalno kirurgijo v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Pridobljene ugotovitve iz pregleda dokumentacije bolnikov in intervjujev z izvajalci zdravstvene nege smo primerjali s strokovno literaturo.
Rezultati: Rezultati raziskave jasno razkrivajo ključne razlike med klasičnimi in robotsko asistiranimi operacijami jeter in trebušne slinavke. Ti posegi se med seboj razlikujejo z vidika dolžine hospitalizacije, pogostosti zapletov, potrebe po analgeziji, uvajanja prehrane, hitrosti mobilizacije ter zaznane kakovosti življenja pacientov. Rezultati intervjujev z medicinskimi sestrami so potrdili, da robotski pristop pacientom prinaša številne prednosti, ki neposredno vplivajo na potek zdravstvene nege in obremenjenost zdravstvenega osebja.
Razprava: Kirurško zdravljenje predstavlja ključen pristop pri obravnavi raka trebušne slinavke in tumorskih sprememb v jetrih, kadar je bolezen operabilna. Izbira kirurške metode, bodisi klasične ali robotsko asistirane, je odvisna od številnih dejavnikov, kot so velikost in lega tumorja, razširjenost bolezni ter splošno zdravstveno stanje pacienta. V zadnjih letih robotska kirurgija vse bolj izpodriva tradicionalne metode, predvsem zaradi svoje minimalno invazivne narave in ugodnega vpliva na bolnikov pooperativni potek. Rezultati naše raziskave potrjujejo, da robotski kirurški posegi vodijo do krajšega časa hospitalizacije, manjše potrebe po analgetikih, hitrejše uvedbe peroralne prehrane, zgodnejše mobilizacije in boljše psihofizične stabilnosti pacientov. Ti učinki niso pomembni le z vidika bolnika, ampak tudi z vidika izvajalcev zdravstvene nege, saj pomenijo manjšo obremenitev in več možnosti za individualno ter edukativno obravnavo. Vloga medicinske sestre se ob tem spreminja, iz izrazito oskrbovalne v bolj podporno, svetovalno in edukativno.
Ključne besede: rak trebušne slinavke, rak jeter, vloga medicinske sestre, zdravstvena nega, operacija jeter, operacija trebušne slinavke
Objavljeno v ReVIS: 20.11.2025; Ogledov: 387; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,10 MB) |
4. Vloga medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo jeterNina Križnar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Transplantacija jeter je kompleksen medicinski poseg, ki zahteva usklajeno delovanje multidisciplinarnega tima. Medicinska sestra ima ključno vlogo pri pripravi pacienta na transplantacijo – spremlja pacientovo zdravstveno stanje, zagotavlja informacije, nudi psihično podporo in organizira, da pacient opravi vse potrebne preiskave in preglede. S tem prispeva k boljšemu razumevanju postopka ter večji uspešnosti zdravljenja. Namen raziskave je proučiti vlogo medicinske sestre pri pripravi pacienta na transplantacijo jeter.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Sekundarno zbiranje podatkov je potekalo s pregledom strokovne in znanstvene literature, pridobljene s pomočjo podatkovnih baz Cobiss, PubMed, MEDLINE in Google Učenjak. V raziskavi je sodelovalo šest medicinskih sester, ki imajo več kot eno leto delovnih izkušenj.
Rezultati: Rezultati raziskave kažejo, da imajo medicinske sestre ključno vlogo pri pripravi pacientov na transplantacijo jeter, saj so pomemben povezovalni člen med pacienti, zdravniki in drugimi specialisti. Dobro poznajo protokol priprave, kar jim omogoča učinkovito organizacijo preiskav ter zagotavljanje potrebne psihične in fizične podpore pacientom. Pogosti zapleti, kot so hepatična encefalopatija, ascites in krvavitev iz varic, zahtevajo stalno spremljanje in ukrepanje, pri čemer aktivno sodelujejo. Razlike med urgentno in redno transplantacijo so izrazite predvsem v časovni dinamiki in obsegu priprav, kar od njih zahteva prilagodljivost in hitro odločanje. Kljub dobri usposobljenosti pa so izpostavljene organizacijskim in kadrovskim omejitvam, ki otežujejo kakovostno izvajanje priprav. Potreben je bolj strukturiran in celosten pristop z boljšim usklajevanjem, krajšim časom hospitalizacije ter večjo vključitvijo svojcev. Celostna podpora pacientom in izboljšave v organizaciji dela bodo prispevale k uspešnejši pripravi in boljši izkušnji pacientov pred transplantacijo.
Razprava: Ugotovili smo, da imajo medicinske sestre veliko znanja na področju transplantacije jeter in hepatologije, kakovostno in varno skrbijo za pacienta, pri tem upoštevajo protokole in standarde, hkrati pa se zavedajo zapletov in težav, ki bi se lahko pojavili, če svojega dela ne bi opravljale kakovostno in varno.
Ključne besede: pacient, transplantacija, vloga medicinske sestre, obolenja jeter
Objavljeno v ReVIS: 05.10.2025; Ogledov: 531; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,37 MB) |
5. Obravnava odontogenih abscesov po procesu zdravstvene negeSead Avdić, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Teoretična izhodišča naloge temeljijo na procesnem pristopu v zdravstveni negi in strokovni obravnavi pacientov z odontogenimi abscesi, ki vključuje diagnostiko, terapijo, preprečevanje zapletov in zdravstveno vzgojo. Medicinske sestre se v tem kontekstu soočajo z zahtevnimi kliničnimi situacijami, potrebo po učinkoviti komunikaciji, izobraževanju pacientov ter zagotavljanju varne in celostne oskrbe. Poudarjena je njihova vloga v vseh fazah obravnave, zlasti pri spremljanju stanja, lajšanju bolečin in spodbujanju samostojne skrbi za ustno zdravje. S tem smo sledili namenu raziskave, ki je bil: opredeliti obravnavo pacientov z odontogenim abscesom po procesu zdravstvene nege.
Metodologija: Raziskava je temeljila na kvalitativnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Podatke smo zbrali s polstrukturiranimi intervjuji, izvedenimi junija 2025, z namenskim vzorcem šestih zdravstvenih delavcev s tremi ali več leti delovnih izkušenj na področju maksilofacialne kirurgije. Vprašanja, oblikovana na podlagi strokovne literature, so zajemala diagnostiko, zdravljenje, lajšanje bolečine, vlogo medicinskih sester in klinične izzive. Teoretični del temelji na pregledu virov iz podatkovnih baz, kot so PubMed, SpringerLink, Google Učenjak, Cobiss in knjižnica Univerze v Novem mestu.
Rezultati: Rezultati intervjujev kažejo, da se pri obravnavi odontogenih abscesov najpogosteje uporabljajo klinični pregled in laboratorijski testi. Z zgodnjo diagnozo je okrevanje hitrejše, manj je zapletov. Zdravljenje običajno vključuje kirurški poseg in medikamentozno terapijo. Medicinske sestre pripravijo pacienta, ga spremljajo po posegu, izobražujejo in pomagajo lajšati bolečine. Glavne ovire so nesodelovanje pacientov, slaba ustna higiena in nerazumevanje navodil. Anketiranci poudarjajo pomen stalnega strokovnega izobraževanja in večje vključenosti pacientov v preventivo.
Razprava: V razpravi smo celovito obravnavali pet raziskovalnih vprašanj, ki so osvetlila najpomembnejše vidike obravnave pacientov z odontogenimi abscesi. Ugotovili smo, da so v klinični praksi najpogostejši kombinirani diagnostični pristopi, pri čemer je temelj klinični pregled, dopolnjujejo pa ga laboratorijske in slikovne preiskave. Terapevtski ukrepi vključujejo empirično antibiotično terapijo in kirurško drenažo, pri čemer je pomembna izbira antibiotika na osnovi antibiograma. Bolečino najpogosteje lajšamo s kombinirano analgezijo, dopolnjeno s psihološko podporo. Medicinske sestre pri tem spremljajo učinkovitost terapije in nudijo čustveno oporo pacientu. Izobraževanje pacientov o ustni higieni je ključni preventivni dejavnik, a pogosto neformalen, zato bi bilo smiselno razviti strukturirane izobraževalne pristope. Zdravstveno osebje se sooča z izzivi, kot so nesodelovanje pacientov, jezikovne ovire in nizka zdravstvena pismenost. Vloga medicinske sestre je osrednja v vseh fazah oskrbe – od priprave pacienta, preko pooperativne nege do izobraževanja – in močno vpliva na izid zdravljenja in preprečevanje zapletov.
Ključne besede: Odontogeni abscesi, proces zdravstvene nege, vloga medicinske sestre, ustna higiena.
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 508; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1016,21 KB) |
6. Vloga medicinske sestre v operativni dejavnosti pri obravnavi pacienta z zlomom kolkaTjaša Kolman, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Zlom kolka je pogosta poškodba pri starejših, pri čemer so običajno posledica padca in zmanjšanja gostote kosti v kasnejših letih življenja. Pogostejši so pri ženskah. Pri starejših ljudeh, ki pogosto trpijo zaradi bolezni srca in ožilja, težav s pljuči, nevroloških bolezni ali sladkorne bolezni, ti zlomi predstavljajo velik zdravstveni izziv. Neustrezno zdravljen zlom kolka lahko pripelje do hudih telesnih omejitev in invalidnosti.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Literaturo smo iskali s pomočjo ključnih besed v slovenskem in angleškem jeziku: operativni poseg (surgical procedure), pacient (patient), zlom kolka (hip fracture), vloga medicinske sestre (role of nurse) in zdravstvena nega (healthcare). Za iskanje virov smo uporabili mednarodne podatkovne baze: PubMed, Wiley, ScienceDirect. S PRIZMA-diagramom smo prikazali proces izločevanja zadetkov. Pri vsebinski analizi smo uporabili tehniko kodiranja in oblikovanja vsebinskih kategorij.
Rezultati: Pregledali smo skupno 838 znanstvenih virov, izmed katerih je bilo na koncu vključenih 13 v obdelavo spoznanj. Vključili smo znanstvene in strokovne članke, objavljene od leta 2015 do leta 2025, ki so bili prosto dostopni na spletu v obsegu celotnega besedila. Z izvedbo kvalitativne vsebinske analize smo iz člankov izluščili 42 vsebinskih kod, ki smo jih združili v štiri kategorije. V pregled smo vključili osem sistematičnih pregledov literature, dve randomizirani študiji, eno nerandomizirano študijo, eno prospektivno kohortno študijo in eno kvalitativno študijo. Rezultati so pokazali, da medicinske sestre poskrbijo za pripravo pacienta na operacijo, z učinkovitimi preventivnimi ukrepi zmanjšujejo tveganje za pooperativne zaplete, kot so globoka venska tromboza in okužbe. Slednje skrbijo za nadzor vitalnih funkcij ter skrbijo za izobraževanje pacientov in zgodnjo mobilizacijo.
Razprava: Medicinske sestre imajo ključno vlogo pri celostni obravnavi pacientov z zlomom kolka, saj sodelujejo v vseh fazah zdravljenja – od predoperativne priprave do rehabilitacije – in s tem pomembno prispevajo k uspešnemu okrevanju. Njihovo strokovno znanje, dosledno izvajanje protokolov in sodelovanje z zdravstvenim timom bistveno zmanjšujejo tveganje za zaplete in izboljšujejo kakovost življenja pacientov.
Ključne besede: zlom kolka, operativni poseg, vloga medicinske sestre, pacient
Objavljeno v ReVIS: 12.09.2025; Ogledov: 549; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,15 MB) |
7. Vloga diplomirane medicinske sestre pri pooperativnih zapletih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaTamara Ploj, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: V kirurgiji poznamo različne vrste operativnih posegov, pri vsaki izmed njih pa obstaja možnost za pooperativne zaplete. Pri preprečevanju zapletov ima ključno vlogo diplomirana medicinska sestra, ki je nosilka del in nalog v zdravstveni negi. Pri svojem delu mora biti samostojna in imeti ustrezno znanje, delovne izkušnje, psihofizične in osebnostne lastnosti ter odgovoren odnos do pacienta. Metode: V diplomskem delu je uporabljena deskriptivna oziroma opisna metoda dela. Zajema pregled literature, pri čemer smo uporabili diagram PRISMA. Pri iskanju podatkov smo uporabili različne podatkovne baze, katerih analiza je vključevala uporabo ključnih besed ter vključevalne in izključitvene kriterije. S pomočjo pridobljene literature smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja. Rezultati: Medicinske sestre v perioperativnem okolju imajo ključno vlogo pri zagotavljanju varne in kakovostne oskrbe pacientov. Kot vodje usklajujejo naloge v operacijskih timih, skrbijo za nemoten potek operacij in izboljšanje kakovosti oskrbe. V predoperativnem obdobju medicinska sestra prepozna specifične potrebe pacienta in tveganja, kar omogoča ustrezno pripravo na operacijo. Prepoznavanje tveganj in optimizacija priprave pacienta sta ključna za uspešen perioperativni proces, kar je še posebej pomembno za zmanjšanje zapletov in izboljšanje rezultatov zdravljenja. Razprava: Vloga diplomirane medicinske sestre pri preprečevanju pooperativnih zapletov se začne že v perioperativnem obdobju, je kontinuirana in vključuje medicinsko sestro na različnih nivojih izvajanja zdravstvenega varstva. Poznavanje vseh področij dela je ključno za zmanjšanje pooperativnih zapletov. Poleg tega je učinkovita komunikacija med medicinskimi sestrami in zdravniki ključnega pomena za uspešno delovanje zdravstvenega tima, saj vključuje več kot le prenos informacij, temveč tudi zagotavlja usklajenost, spremljanje pacientovega stanja in hitre odzive v nujnih primerih.
Ključne besede: operacija, pooperativni zapleti, vloga medicinske sestre, dejavniki tveganja, priprava na operacijo
Objavljeno v ReVIS: 11.09.2025; Ogledov: 501; Prenosov: 24
Celotno besedilo (851,51 KB) |
8. Psihološki in socialni vidiki neplodnosti in vloga medicinske sestre pri obravnavi neplodnostiNina Zelko, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Z neplodnostjo se danes v Sloveniji sreča vsak šesti par. Glede na dolžino trajanja neplodnosti se par v večini primerov sooči z negativnimi občutki in čustvi. Med soočanjem z neplodnostjo se par lahko še bolj poveže ali pa se odtuji. Pri obravnavi neplodnega para ima pomembno vlogo medicinska sestra. Medicinske sestre opravljajo zdravstveno-vzgojno delo, svetovalno, edukacijsko in ostala pomembna dela. Pri delu z neplodnimi pari je ključna profesionalna komunikacija.
Namen magistrskega dela je proučiti psihološke in socialne vidike neplodnosti ter vlogo medicinske sestre pri obravnavi neplodnosti. Cilji so ugotoviti čustva, s katerimi se sooča par, in kakšen je bil odnos med partnerjema, ki sta se soočala z neplodnostjo. Poleg tega je cilj raziskovalne naloge ugotoviti, kakšno vlogo ima medicinska sestra pri obravnavi neplodnosti in kakšno je bilo zadovoljstvo parov z obravnavo medicinske sestre.
Metoda: Raziskava temelji na deskriptivni metodi dela. Uporabljen je kvalitativni raziskovalni pristop. Primarni podatki so pridobljeni s polstrukturiranim intervjujem. Sekundarni podatki so pridobljeni s pregledom domače in tuje literature ter iz podatkovnih baz. S pregledom literature je zasnovan polstrukturiran vprašalnik za intervju, ki vsebuje 21 vprašanj. V prvem sklopu so splošna vprašanja, nato vprašanja, ki se nanašajo na psihološki in socialni vidik neplodnosti. V zadnjem delu pa so vprašanja, ki se navezujejo na izkušnje z medicinsko sestro ter kakšna je bila njena vloga. S 14 pari je intervju izveden osebno, z dvema pa je zaradi oddaljenosti intervju izveden prek videoklica. Intervjuji so se izvajali od decembra 2024 do februarja 2025 in so trajali od 15 do 20 minut. Intervjuji so zvočno posneti ter prepisani v program Word. S kvalitativno analizo so določene kategorije, podkategorije in kode.
Rezultati: V intervjuju je sodelovalo 16 parov, ki so se soočili z neplodnostjo. Povprečna starost žensk, ki so se soočile z neplodnostjo, je bila 27,5 let, povprečna starost moških pa je bila 29 let. Pari so bili v povprečju v zvezi 13 let in so se z neplodnostjo soočali 4,8 let. Najpogostejši vzrok neplodnosti je bila nepojasnjena neplodnost. Ugotovili smo, da se je vsak par na neplodnost odzval z drugačnimi občutki in čustvi. Odvisni so bili od trajanja neplodnosti. Pri soočanju z neplodnostjo je med partnerjema ključna dobra komunikacija. Nekateri pari so se med soočanjem z neplodnostjo odtujili, drugi pa še bolj povezali. Vloga medicinske sestre pri obravnavi neplodnega para je zelo pomembna. Ključnega pomena je profesionalna komunikacija, prisotnost empatije ter sodelovanje pri postopkih in posegih.
Razprava: Vsak par se na neplodnost odzove drugače. Čustva in odziv na neplodnost so bili različni pri moškem in pri ženski. Ženske doživljajo neplodnost drugače kot moški, saj se večina postopkov izvaja v ženskem telesu. Najpogostejši čustveni odzivi na neplodnost so predvsem šok, zanikanje, strah, jeza, občutek nemoči, razočaranje, občutek nesposobnosti in manjvrednosti. Odnos med partnerjema je velikokrat na preizkušnji. Ključni elementi za obstoj so dobra komunikacija, medsebojno sodelovanje, podpora in pomoč.
Ključne besede: Ključne besede: neplodnost, psihološki vidiki, socialni vidiki, vloga medicinske sestre.
Objavljeno v ReVIS: 18.07.2025; Ogledov: 683; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,87 MB) |
9. Vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi otrok in mladostnikov z rakavimi obolenji : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaDario Havoj, 2023, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Rak je bolezen, ki je sicer pri otrocih redka, kljub temu pa še vedno predstavlja enega izmed najpogostejših vzrokov smrti pri otrocih. Zdravljenje rakavih obolenj otrok je kompleksno in specifično ter za otroka predstavlja telesni in psihični napor. Namen diplomskega dela je raziskati, kakšna je vloga diplomirane medicinske sestre pri obravnavi rakavih obolenj otrok in mladostnikov. Metoda: Diplomsko delo je razdeljeno na teoretični in empirični del. V prvem delu smo predstavili epidemiologijo in dejavnike tveganja, pogosta rakava obolenja, metode zdravljenja ter podporo in vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi otrok z omenjenimi obolenji. V empiričnem delu smo uporabili metodo pregleda literature, s pomočjo katere smo z relevantnimi ključnimi besedami iskali strokovne članke v štirih elektronskih bazah (ScienceDirect, Sage Journal, COBISS in Google Učenjak). V končno analizo smo uvrstili osem strokovnih člankov, ki smo jih podrobneje analizirali. Rezultati: S pomočjo teoretičnih in empiričnih ugotovitev smo uspešno odgovorili na vsa raziskovalna vprašanja ter prišli do pomembne ugotovitve, da ima pri obravnavi otrok in mladostnikov z rakavimi obolenji ključno vlogo tudi diplomirana medicinska sestra. Ta je nepogrešljiva pri opazovanju in prepoznavanju simptomov, ukrepanju ob pojavu le-teh ter pri nudenju psihosocialne podpore otroku in njegovi družini. Razprava: Zaradi nepogrešljive vloge pri zdravljenju je pomembno, da je diplomirana medicinska sestra dobro strokovno usposobljena ter zna dobro komunicirati in sodelovati z vsemi vpletenimi v zdravljenje – le na tak način lahko zagotovi kvalitetno obravnavo in zdravljenje otroka ali mladostnika.
Ključne besede: rak pri otrocih, rak pri mladostnikih, vloga diplomirane medicinske sestre, zdravljenje rakavih obolenj
Objavljeno v ReVIS: 07.07.2025; Ogledov: 616; Prenosov: 7
Celotno besedilo (790,30 KB) |
10. Poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med populacijo : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaŽiva Kočar, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Žolčni kamni sodijo med najpogostejše bolezni trebušnih organov, saj njihova pojavnost narašča s starostjo. Statistični podatki kažejo, da so žolčni kamni pri ženskah dvakrat pogostejši kot pri moških. Po 50. letu starosti naj bi jih imela vsaka peta ženska in vsak deseti moški. Ozaveščenost ljudi o zdravem življenjskem slogu bistveno prispeva k zmanjšanju tveganja za nastanek žolčnih kamnov. Veliko vlogo pri tem imajo medicinske sestre. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Razvili smo strukturiran anketni vprašalnik, katerega namen je bil raziskati poznavanje tveganj za nastanek in zdravljenje žolčnih kamnov med splošno populacijo. Anketa je bila izvedena na slučajnostnem vzorcu; dobljene podatke smo obdelali s programsko verzijo SPSS. Anketo smo izvedli preko spletne platforme 1KA. Rezultati: Hipoteze lahko na podlagi ankete potrdimo, saj anketiranci dobro poznajo dejavnike tveganja, kjer so najbolj izpostavili genetiko (70 %) in debelost (67 %). Več kot polovica anketirancev pozna oba načina zdravljenja žolčnih kamnov, 51 % se jih je odločilo za zdravljenje na konzervativni in operativni način. 94 % anketirancev meni, da bi bilo potrebno več splošnih informacij o žolčnih kamnih, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdravljenje. Glede na našo raziskovalno vprašanje lahko trdimo, da anketiranci poznajo dejavnike tveganja in simptome žolčnih kamnov. Zaključek: Spoznanje, da so žolčni kamni danes velik problem in so vse bolj pogosti, bi drugačen pristop zdravstvenih strokovnjakov do njih lahko to spremenil. Že več splošnih informacij, kot so dejavniki tveganja, simptomi in zdrav način življenja, bi lahko krepko zmanjšalo število žolčnih kamnov.
Ključne besede: žolčni kamni, dejavniki tveganja, simptomi, zdravljenje, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 601; Prenosov: 11
Celotno besedilo (2,90 MB) |
