Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Doktorska disertacija osvetli fenomen Boruta Pahorja, kar se tiče opravljanja najvišjih političnih funkcij v državi, enega najbolj uspešnih, kar pa zadeva lestvice priljubljenosti prav tako enega najbolj popularnih slovenskih politikov v zgodovini samostojne Slovenije. Osredotočamo se na značilnosti njegovega nastopanja na televizijskih soočenjih za predsedniške volitve 2012 in 2017. Na teoretski podlagi simboličnega interakcionizma je Pahor a priori razumljen kot objekt, pomen katerega nastaja in se spreminja v procesu družbene interakcije in pod vplivom vsakokratnih okoliščin. Glede na to, da je v primeru Pahorja govora tudi ali predvsem o človeku kot družbenemu bitju, se teorija samopredstavljanja ponuja kot logičen korak naprej v razumevanju tega fenomena sui generis. V tem smislu se pričujoča doktorska disertacija opira na Goffmanovo metaforo družbenega življenja kot gledališča. Pahorja razume kot igralca, pri čemer njegovo vsakokratno nastopanje na televizijskih soočenjih dojema kot oder, na katerem uprizarja vtis, skladen z vlogo, ki mu je dodeljena. Sklicujoč se na funkcionalno teorijo političnega komuniciranja Williama Benoita, v raziskavi razločujemo med dvema vlogama, in sicer je na eni strani vloga predsedniškega kandidata – izzivalca in na drugi vloga predsedniškega kandidata – nosilca funkcije. Temu primerno je analiza razdeljena na dva dela, prizadevajoč si identificirati strategije, namenjene upravljanju in nadzorovanju želenega vtisa, tj. samopredstavljanja. Sledeč Goffmanovi teoriji samopredstavljanja, poleg že omenjene vloge, ki jo v središče svojega zanimanja postavlja Benoitova funkcionalna teorija političnega komuniciranja, v tej disertaciji dajemo večji poudarek tudi konceptu maske, katero razumemo kot simbolno podobo oz. videz, ki jo igralec oblikuje za občinstvo. Na podlagi kvalitativne vsebinske analize transkribiranega govora z izbranih televizijskih soočenj tako ugotavljamo, da je bila Pahorjeva maska v vlogi izzivalca prvenstveno usmerjena k izražanju imidža empatičnega in zagnanega politika, ki bo s položaja predsednika republike v slovenski politiki uveljavljal vizijo sodelovanja. Na drugi strani se za Pahorjevo masko v vlogi nosilca funkcije ugotavlja utrjevanje uveljavljajoče se vizije, izpostavljajoč izbrana pretekla dejanja z dosežki na področju sprave, ki so usklajena z njegovo že uveljavljeno podobo oz. predsedniško držo.
Ključne besede: Borut Pahor, predsedniške volitve, televizijska soočenja, samopredstavljanje, funkcionalna teorija
Objavljeno v ReVIS: 28.02.2026; Ogledov: 833; Prenosov: 94
Celotno besedilo (3,40 MB)

Opis: Pričujoča digitalna revolucija nedvomno spreminja način življenja in dela v sodobni družbi. Pandemija covida-19 je korenito spremenila način opravljanja vsakodnevnih nalog in tako pospešila prehod v digitalno dobo. Postopki uveljavljanja demokratičnih pravic, zlasti volitev, so bili v času pandemije prilagojeni tako, da niso ogrožali zdravja volivcev, a so kljub temu zagotavljali izvedbo svobodnih in poštenih volitev. Posledično je ponovno oživela globalna razprava med skeptiki in zagovorniki internetnega glasovanja (i-volitev). Ugotovitve glede sprejetosti i-volitev in dejavnikov, ki na to vplivajo, ostajajo še vedno nejasne ali mešane, zato je treba to tematiko obravnavati tako z vidika sedanjosti kot tudi prihodnosti. Študije volitev, izvedenih med pandemijo, so k celotni razpravi prispevale bore malo, čeprav so digitalne tehnologije na številnih področjih odigrale ključno vlogo pri premoščanju težav zaradi covida-19. Doktorska disertacija predstavlja empirično študijo vplivov dejavnikov zaupanja v državo in njen volilni sistem, zaupanja v tehnologijo, volilnih navad državljanov in vpliva covida-19 na namero uporabe i-volitev. Mnenja 633 polnoletnih državljanov Slovenije so bila pridobljena z uporabo ankete v začetku leta 2022, ko so bili volivci še vedno obremenjeni z razmerami pandemije. Hkrati so vedeli, da bodo morali na volišče (najmanj) štirikrat, če so se nameravali udeležiti vseh glasovanj v tem letu. Pridobljeni anketni podatki so bili analizirani z uporabo namenskih statističnih metod. Z uporabo metode modeliranja strukturnih enačb je bil postavljen model sprejemanja tehnologije i-volitev. Študija prinaša pomembna spoznanja, kot so: (1) zaupanje v volilni ekosistem tako s tehničnega kot institucionalnega vidika pomembno vpliva na namero volivcev, da uporabijo i-volitve; (2) strah pred covidom-19 ne prepriča ljudi, da bi uporabili i-volitve namesto klasičnega načina glasovanja; (3) obstoječe volilne navade nimajo značilnega vpliva na namero uporabe i-volitev. Rezultati prispevajo k raziskavam o učinkih pandemije pri odnosu družbe do demokratičnih procesov, zlasti pri sprejetosti i-volitev. Hkrati pošiljajo pomembno sporočilo raziskovalcem, strokovnjakom in političnim odločevalcem s pozivom o uvajanju orodij e-demokracije in e-participacije na vseh ravneh z namenom vzpostavljanja zaupanja v digitalne tehnologije. Le na ta način je namreč v prihodnosti možno pričakovati sprejetost i-volitev s strani volivcev.
Ključne besede: i-volitve, zaupanje, e-demokracija, covid-19, volitve, digitalne tehnologije, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2025; Ogledov: 1954; Prenosov: 66
Celotno besedilo (3,54 MB)

Opis: Skozi magistrsko raziskovalno delo smo predstavili e-volitve kot eno izmed oblik uveljavljanja aktivne volilne pravice. Kot enega izmed glavnih problemov in hkrati predmet raziskovanja smo na podlagi pregleda dostopne literature in člankov pogledali in poskušali odgovoriti na vprašanje kako pomembna je volilna udeležba na volitvah v državah, kjer prevladuje sodobna demokracija in ali bi se z uvedbo e volitev v Sloveniji povečala udeležba na volitvah. Glavni cilj uvedbe e-volitev bi bil povečanje volilne udeležbe. Posamezniki imamo v Sloveniji z URS v 43. členu zagotovljeno volilno pravico. Volilna pravica je splošna in enaka. V Republiki Sloveniji imamo vsi državljani svobodno volilno pravico. Aktivna volilna pravica pomeni pravico voliti in daje državljanom in državljankam pravico, da lahko glasujejo na parlamentarnih volitvah za državni zbor, volitvah za predsednika republike in na lokalnih volitvah, ter da na referendumih lahko izrazijo svojo voljo na glasovnici. V teoretičnem delu smo s pomočjo opisne in razlagalne metode predstavili in obrazložili zdajšnje stanje na področju volitev, izvrševanje aktivne volilne pravice, opredelili ključne za in proti uvedbi e-volitev, podali ključne argumente za in proti uvedbi e-volitev in uporabi internetnega glasovanja. V praktičnem delu oz. jedru magistrskega raziskovalnega dela smo pa predstavili internetno glasovanje kot eno izmed oblik e-glasovanja skozi primerjalno analizo od začetka uvedbe e-volitev v Estoniji na podlagi ključnih tabel in grafov. S pomočjo zgodovinske metode smo pa predstavili kronološki pregled oz. genezo dogajanja glede razprave o uvedbi e-volitev in internetnega glasovanja kot eni izmed oblik e-glasovanja. Namen magistrskega raziskovalnega dela je pripraviti predloge in rešitve kako povečati volilno udeležbo z uvedbo e-volitev. Cilji magistrskega raziskovalnega dela so pa predstaviti pomen aktivne volilne pravice in način uresničitve aktivne volilne pravice ter ugotoviti ali so e-volitve lahko komplementarne klasičnemu načinu glasovanja. Pri uvedbi e volitev ne gre za spreminjanje koncepta volitev ampak le za upoštevanje in prilagoditev tehnološkemu napredku v družbi. Uvedba e-volitev bi olajšala izraz volje na glasovnici in oddajo glasovnice za volilne upravičence, ki se na dan volitev oz. referenduma ne morejo udeležiti na klasični način.
Ključne besede: e-volitve, aktivna volilna pravica, internetno glasovanje, Estonija, volilna udeležba
Objavljeno v ReVIS: 18.01.2024; Ogledov: 2352; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,45 MB)

Opis: Volitve so instrument, ki državljanom daje možnost demokratične izbire političnih odločitev. Z izvolitvijo svojih predstavnikov na volitvah ljudstvo vlada. Tako izbira volilnega sistema v določeni državi bistveno vpliva na učinkovito delovanje in samo legitimnost posameznega političnega sistema. Volilni sistemi so razdeljeni na tri ključne: večinski volilni sistem, proporcionalni volilni sistem in polproporcionalni volilni sistem. V Sloveniji smo se po osamosvojitvi odločili (zakonodajalec) za proporcionalni volilni sistem. Tako razdelitev mandatov v Državnem zboru poteka na dveh ravneh: na ravni volilnih enot in na ravni celotne države. V magistrskem delu smo skušali analizirati volilni sistem v Sloveniji in v nekaterih državah Evropske unije (Avstrija, Belgija, Danska, Finska, Francija, Hrvaška, Češka, ZR Nemčija) ter naredili primerjavo. Analizirali smo tudi sodno prakso na teh področjih in skušali prikazati, kje prihaja do pravnih sporov. Na podlagi teoretičnih izhodišč različnih avtorjev smo pripravili anketni vprašalnik in opravili kvantitativno raziskavo. Z analizo smo ugotavljali, kako člani OVK in VKVE za opravljanje dela na volitvah jemljejo plačilo, kot nadomestilo ali zgolj nagrado in kaj jih pri tem motivira. V raziskavi je sodelovalo 121 anketirancev. Ugotovili smo povezanost med motivacijo in višino nadomestila. Prav tako je iz odgovorov anketirancev razvidno, da plačilo jemljejo bolj kot nadomestilo in manj kot nagrado. V zaključnem delu smo podali predlog izboljšav z vizijo morebitnih prihodnih dogodkov na področju demokracije.
Ključne besede: demokracija, ustavnost, zakonitost, človekove pravice in svoboščine, volitve, volilna pravica, demokratični volilni standardi
Objavljeno v ReVIS: 21.11.2022; Ogledov: 2560; Prenosov: 70
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Mediji s svojim poročanjem in posredovanjem informacij vplivajo na ravnanje ljudi na vseh področjih njihovega življenja. V magistrski nalogi preučujemo morebitni vpliv medijev na državnozborske volitve v Republiki Slovenji v letu 2018. Z uporabo kvantitativne in kvalitativne analize preučujemo uravnoteženost poročanja programov nacionalne televizije in dveh komercialnih televizij v Republiki Sloveniji na primeru državnozborskih volitev v Republiki Sloveniji v letu 2018. V raziskavo so zajeta poročanja v okviru informativnega programa, večja soočanja, intervjuji s kandidati in predsedniki političnih strank ter poročanja o državnozborskih volitvah na spletnih portalih, v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Namen raziskovalne naloge je tudi osvetliti problem volilnega sistema v Republiki Sloveniji, volilne abstinence in legitimnosti volitev. V magistrski nalogi je predstavljen politični sistem, zakonodaja na področju medijev in volitev, volilni sistem, delovanje medijev v okviru demokratičnega procesa in potek volilne kampanje. Predstavljeni so rezultati raziskave o poročanju določenih medijev v obdobju od 1. maja 2018 do sestave Vlade Republike Slovenije. Osvetljena je problematika polarizacije medijskega prostora v Sloveniji in vpliv lastniške strukture medijev na poročanje. Rezultati raziskave v nekaterih primerih kažejo na neuravnoteženo poročanje določenih medijev. Vse politične stranke, predvsem neparlamentarne, nimajo enakih možnosti za predstavitev svojih stališč. Ugotovljeni so bili primeri diskreditacij določenih političnih strank oziroma njihovih predsednikov tekom soočenj. Rezultati magistrskega dela so lahko zanimivi za strokovnjake in študente družboslovnih in tudi politoloških znanosti, hkrati pa predstavljajo izhodišče za nadaljnje raziskave na področju medijev in volitev.
Ključne besede: mediji, medijsko okolje, medijsko poročanje, volitve, državnozborske volitve v Republiki Sloveniji 2018, politični sistem, volilna kampanja, volilni sistem
Objavljeno v ReVIS: 09.02.2022; Ogledov: 3453; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,57 MB)