1. |
2. |
3. |
4. Pomen spolne vzgoje pri preprečevanju nastanka in prenosa spolno prenosljivih okužbDražen Franić, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Spolna vzgoja ni le posredovanje dejstev o človeški anatomiji in reprodukciji, temveč tudi razvijanje odgovornega odnosa do spolnosti, krepitev samozavesti in sposobnosti za vzpostavljanje varnih ter zdravih medosebnih odnosov; kot taka predstavlja ključni dejavnik pri preprečevanju spolno prenosljivih okužb. Spolno prenosljive okužbe imajo daljnosežne posledice za spolno in reproduktivno zdravje posameznikov ter povzročajo dolgotrajne stroške za zdravstveno varstvo v skupnosti. Uradno prijavljene stopnje teh bolezni pogosto podcenjujejo dejansko breme okužb, saj so številne spolno prenosljive bolezni asimptomatske, poleg tega je poročanje o njih pogosto pomanjkljivo.
Metoda: Magistrska naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu smo opredelili pomen spolne vzgoje, predstavili spolno prenosljive okužbe ter vlogo zdravstvenih delavcev pri njihovem preprečevanju. Podatke smo pridobili v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Google učenjak in ResearchGate. V empiričnem delu smo za raziskavo uporabili anketni vprašalnik; anketiranje smo izvedli prek spletne strani 1KA, povezavo smo udeležencem poslali po e-pošti. Anketni vprašalnik je vseboval demografska vprašanja in vprašanja za ugotavljanje trenutne ravni informiranosti in ozaveščenosti študentov ter vpliva spolne vzgoje na preprečevanje spolno prenosljivih okužb. V raziskavo so bili vključeni redni študenti 1. stopnje Univerze v Novem mestu, stari do 25 let. Zbrane podatke smo analizirali in statistično obdelali s programoma 1KA in SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 166 študentov, in sicer 67,3 % žensk in 32,7 % moških. Skoraj polovica študentov – 47,5 % – je obiskovala fakulteto za ekonomijo in informatiko, 35,6 % fakulteto za zdravstvene vede in 16,8 % fakulteto za strojništvo. Manj kot polovica študentov meni, da so dovolj informirani o spolno prenosljivih okužbah (SPO) in strategijah za njihovo preprečevanje, čeprav so pokazali dobro poznavanje teh bolezni. Večina študentov zelo pogosto ali vedno uporablja zaščito pri spolnem odnosu z neznanim partnerjem, se izogiba pogosti menjavi spolnih partnerjev, občasno obiskuje preventivne zdravstvene preglede ter se redko testira za SPO. Večino znanja o spolno prenosljivih okužbah so študenti pridobili na internetu, v šoli in od zdravstvenih delavcev. Po njihovem mnenju ima spolna vzgoja pomembno vlogo pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb. Zdravstvene delavce dojemajo kot zaupanja vredne in kompetentne sogovornike pri temah, povezanih s spolnostjo.
Razprava: Študenti Univerze v Novem mestu so sicer pokazali dobro znanje o spolno prenosljivih okužbah in strategijah za njihovo preprečevanje, a ostajajo vrzeli v tem znanju, ki jih je treba zapolniti. Univerza bi z uvedbo spolne vzgoje (ki je temeljnega pomena pri preprečevanju in omejevanju spolno prenosljivih okužb) kot obveznega predmeta v študijske programe ali z organizacijo izobraževalnih in informativnih dogodkov prispevala k spolnemu zdravju oziroma zmanjšanju pojavnosti spolno prenosljivih okužb med mladimi. Tako bi internet kot glavni vir informacij, in to v nekaterih primerih zavajajočih, nadomestili usposobljeni učitelji in zdravstveni delavci.
Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, spolna vzgoja, mladostniki, spolno prenosljive okužbe, preprečevanje spolno prenosljivih okužb, vloga zdravstvenih delavcev.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 1380; Prenosov: 25
 Celotno besedilo (1,94 MB) |
5. Z mislijo na Zemljo : zbornik prispevkov2019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: vzgoja, izobraževanje, trajnostni razvoj, inovacije, nadarjeni učenci, učenci s posebnimi potrebami, izkustveno učenje, knjižnice, bralna kultura, šole, komunikacije, zborniki
Objavljeno v ReVIS: 19.05.2025; Ogledov: 1770; Prenosov: 11
Celotno besedilo (24,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
7. Kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine? Primer dvojezične vzgoje in izobraževanja v Prekmurju : magistrsko deloKlaudija Zadravec, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo vprašanje, kdaj pozitivna diskriminacija manjšine postane diskriminacija večine, obravnavali na primeru madžarske narodne skupnosti v Prekmurju. Poudarek je na področju zaposlovanja v vzgoji in izobraževanju. Republika Slovenija je z osamosvojitvijo v Ustavo Republike Slovenije poimensko vnesla tri manjšinske skupnosti. Italijansko in madžarsko narodno skupnost je priznala kot avtohtoni skupnosti, romski skupnosti pa je določila položaj in posebne pravice. Ustava Republike Slovenije v 64. členu uveljavlja ukrep pozitivne diskriminacije. To je izraženo z zagotavljanjem posebnih pravic, ki pripadajo italijanski in madžarski narodni skupnosti. V Republiki Sloveniji ima madžarska narodna skupnost priznano visoko, nadpovprečno zaščito. Glede na globalne trende si lahko postavimo vprašanje, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine. Vzgoja in izobraževanje na narodnostno mešanem območju Prekmurja potekata dvojezično, v slovenskem in madžarskem jeziku. Kandidati, ki se želijo zaposliti v vzgoji in izobraževanju na narodnostno mešanem območju Prekmurja, morajo poleg zakonsko določenim pogojem zadostiti še pogoju znanja madžarščine na nivoju učnega jezika. Najprej smo preučili zakone in predpise, ki urejajo način poučevanja v dvojezičnih ustanovah na vseh treh nivojih (predšolska vzgoja, osnovna in srednja šola). Ugotovili smo, da je to neenotno urejeno. Na področju predšolske vzgoje ni urejenega pravilnika, ki določa posebne normative in standarde v dvojezičnih vrtcih. Pravilniki o normativih in standardih za področje dvojezične osnovne šole in srednje šole omogočajo ugodnejše normative za oblikovanje oddelkov ter za sistemizacijo nekaterih delovnih mest. Prav tako uporabnost Pravilnika o znanju madžarskega jezika v dvojezičnih vrtcih in šolah, ki je bil sprejet letos, ob konkretni uporabi lahko odpre več vprašanj kot pa poda odgovorov. Namen raziskovanja je proučiti zgodovino nastanka madžarske narodne skupnosti v Prekmurju ter razumeti pomen dvojezičnega šolstva na tem območju. Med naše cilje sodi na podlagi proučenega odgovoriti na vprašanje, v katerih primerih lahko določena pozitivna diskriminacija manjšine postane morebitna obrnjena diskriminacija večine. Eden izmed ciljev je tudi spoznati posebne pravice, ki jih uživajo pripadniki madžarske narodne skupnosti. Naslednji je razumeti pravni okvir ureditve dvojezične vzgoje in izobraževanja. Ključni cilj pa je na podlagi dejstev raziskati, kdaj takšna pozitivna diskriminacija narodne skupnosti postane diskriminacija večine ter slednje raziskati na konkretnem primeru.
Ključne besede: narodne manjšine, madžarska narodna skupnost, dvojezična vzgoja in izobraževanje, pozitivna diskriminacija, obrnjena diskriminacija, zaposlovanje
Objavljeno v ReVIS: 14.08.2024; Ogledov: 2373; Prenosov: 37
Celotno besedilo (1,46 MB) |
8. |
9. |
10. |
