1. Stres, delovna zavzetost in zadovoljstvo z delom osnovnošolskih učiteljevEva Gabrijelčič, Petra Dolenc, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: Učitelji so pri svojem delu izpostavljeni različnim stresnim okoliščinam, ki se lahko odražajo v številnih neugodnih zdravstvenih, psi-hosocialnih in delovnih izidih. Cilj raziskave je bil preveriti raven zaznanega stresa, delovne zavzetosti, zadovoljstva z delom v vzorcu slovenskih osnovnošolskih učiteljev (N = 335) ter preučiti povezanost med omenjenimi koncepti. Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da učitelji zaznavajo zmerno raven stresa, razmeroma visoko delovno zavzetost ter zmerno do visoko stopnjo zadovoljstva z delom. Preverjanje razlik kaže, da izražajo učiteljice več delovne zavzetosti v primerjavi s kolegi. Prav tako ugotavljamo, da so učitelji na razredni stopnji v povprečju bolj delovno zavzeti in zadovoljni z delom kot učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji. Zaposleni z več delovnimi izku-šnjami poročajo o nižji stopnji zaznanega stresa in višji stopnji zadovoljstva z delom kot tisti z manj delovnimi izkušnjami. Nadalje rezultati regresijske analize kažejo, da nižja raven zaznanega stresa in višje izražena čustvena zavzetost napovedujeta višjo raven delovnega zadovoljstva osnovnošolskih učiteljev.
Ključne besede: učitelji, stres, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 15.01.2026; Ogledov: 183; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (365,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. Uspešno staranje spolno aktivnih starejših odraslih nad petinpetdeset let : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje Socialna gerontologijaKarmen Petek-Zakošek, 2025, doktorska disertacija Opis: Zadovoljiva spolnost pomembno prispeva k zdravju, poživlja, podaljšuje življenje in zmanjšuje tveganje za bolezni. Kljub temu pa je pogosto spregledana in prezrta, še posebej pri starejših odraslih, pri katerih se o njej zaradi tabujev in napačnih predstav pogosto ne sme govoriti na glas. Stereotipi o tem, da so starejši zaradi starostnih sprememb spolno neaktivni, vodijo v zanikanje lastne spolnosti in socialno izolacijo, kar pa zmanjšuje kakovost njihovega življenja. Spolno življenje v starosti ne sme biti razumljeno kot nekaj neprimernega ali nepotrebnega, temveč kot pomemben in legitimen del človekovega življenja, ki prispeva k uspešnemu staranju, duševni vitalnosti in telesnemu zdravju. Doktorska disertacija raziskuje povezanost osebnostnih, družbenih, kulturnih in okoljskih dejavnikov z aktivnim spolnim življenjem starejših odraslih (55+) ter vpliv stereotipnega dojemanja spolnosti starejših na njihovo zadovoljstvo. Ugotovitve poudarjajo nujnost izobraževalnih strategij in podpornih modelov, ki potrjujejo pomen spolnosti v starejšem obdobju kot večdimenzionalnega vidika dobrega počutja, ne glede na biološko starost. Ključni so razvoj izobraževalnih programov, ozaveščanje o večdimenzionalnosti spolnosti ter implementacija modelov spolnega zdravstvenega varstva, ki bodo starejšim odraslim zagotavljali dostop do znanja in podpore, s čimer se bodo okrepile njihove zmožnosti za ohranjanje spolne vitalnosti, samospoštovanja in kakovostnega staranja. Disertacija se prav tako zavzema za sistematično integracijo spolne zdravstvene vzgoje za starejše odrasle, v učne načrte zdravstvenega varstva za izboljšanje poklicnih kompetenc in boj proti družbenemu razvrednotenju spolnosti v kasnejšem življenjskem obdobju. Obravnava spolnega zdravja v starosti kot javnozdravstvenega vprašanja odpira možnosti za celovite preventivne ukrepe in izboljšanje kakovosti življenja starajoče se populacije.
Ključne besede: starejši odrasli, spolnost, stereotipi, aktivnost, umik, zadovoljstvo
Objavljeno v ReVIS: 19.12.2025; Ogledov: 324; Prenosov: 12
Celotno besedilo (6,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Povezanost psihosocialnega razvoja in kakovosti partnerskih odnosov ter pomen življenjskega zadovoljstvaJanja Bricman, 2025, ni določena Opis: Partnerski odnosi predstavljajo eno izmed osrednjih področij človekovega življenja. Odnosi so tesno povezani z občutkom varnosti, podpore in osebnim izpolnjenjem. V magistrski nalogi obravnavamo povezavo med uspešnostjo razreševanja psihosocialnih stadijev, kakovostjo partnerskih odnosov in zadovoljstvom z življenjem.
Empirični del temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. V raziskavi je sodelovalo 112 odraslih posameznikov, ki so bili v partnerskem odnosu. Podatke smo pridobili s pomočjo standardiziranih anketnih vprašalnikov za ocenjevanje uspešnosti razreševanja psihosocialnih stadijev, kakovosti partnerskega odnosa in zadovoljstva z življenjem (SWLS). Rezultati korelacij Spearmanovih (v enem primeru Pearsonove) so pokazali, da je uspešno razreševanje vseh šestih stadijev pozitivno povezano z zaznano oporo partnerja in globino odnosa ter negativno povezano s pogostostjo konfliktov. Najmočnejše povezave so bile zaznane pri stadiju temeljnega zaupanja in identitete. Poleg tega pa je bilo ugotovljeno, da življenjsko zadovoljstvo pozitivno korelira z višjo kakovostjo partnerskega odnosa. Raziskava zato prinaša vpogled v to, kako zgodnje in kasnejše razvojne izkušnje vplivajo na kakovost intimnih partnerskih odnosov v odraslosti.
Ugotovitve potrjujejo pomembnost psihosocialnega razvoja za razumevanje kakovosti partnerskih odnosov in življenjskega zadovoljstva. Prispevajo tako k teoretičnim spoznanjem razvojne psihologije kot tudi k praktičnim usmeritvam za svetovalno in terapevtsko delo s pari ter k preventivnim programom, ki poudarjajo pomen zgodnjih razvojnih izkušenj za kasnejše življenje.
Ključne besede: psihosocialni razvoj, Eriksonova teorija, partnerski odnosi, življenjsko zadovoljstvo, opora partnerja, konflikti, intimnost.
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2025; Ogledov: 309; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,38 MB) |
5. |
6. Vpliv spolnega zadovoljstva v različnih razvojnih obdobjih na subjektivno blagostanje in samospoštovanje: kvantitativna analiza posameznikovih izkušenjAlen Lončar, 2025, ni določena Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti povezave med spolnim zadovoljstvom, subjektivnim blagostanjem (čustvenim, psihološkim in socialnim) ter samospoštovanjem pri odraslih posameznikih, ob dodatnem poudarku na razlikah med razvojnimi obdobji. Obstoječe raziskave sicer nakazujejo, da spolno zadovoljstvo pomembno prispeva k duševnemu zdravju in pozitivni samopodobi, vendar je manj znanega o tem, kako se te povezave razlikujejo glede na starostne skupine.
Raziskava je bila izvedena z uporabo kvantitativne metodologije. Podatki so bili zbrani prek spletne ankete, v kateri so sodelovali posamezniki, stari med 18 in 65 let (N = 382). Vprašalnik je vseboval validirane merske instrumente: New Sexual Satisfaction Scale (NSSS), Mental Health Continuum – Short Form (MHC-SF) in Rosenbergovo lestvico samospoštovanja. Udeležence smo razvrstili v tri razvojna obdobja: prehod v odraslost, zgodnja odraslost in srednja odraslost.
Rezultati so pokazali statistično značilne pozitivne povezave med spolnim zadovoljstvom in vsemi dimenzijami subjektivnega blagostanja, pri čemer je bila povezava najmočnejša pri čustvenem blagostanju. Prav tako je bilo potrjeno, da višje spolno zadovoljstvo napoveduje višjo raven samospoštovanja. V sklopu moderacijske analize smo v raziskavi potrdili pomembne razlike v povezanosti med spolnim zadovoljstvom in subjektivnim blagostanjem med različnimi starostnimi skupinami, medtem ko za samospoštovanje takšnih razlik ni bilo.
Ugotovitve razširjajo obstoječa spoznanja o vlogi spolnega zadovoljstva v odraslosti in poudarjajo njegov pomen za krepitev psihološkega blagostanja. Rezultati ponujajo izhodišča za nadaljnje raziskave ter uporabne implikacije za psihosocialno svetovanje, preventivne programe in promocijo duševnega zdravja.
Ključne besede: subjektivno blagostanje, samospoštovanje, spolno zadovoljstvo, razvojna psihologija, duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 442; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,29 MB) |
7. Komuniciranje kot orodje za upravljanje stresa in dobrega počutja zaposlenihMartina Petrič, 2025, ni določena Opis: Vsak zaposleni se vsakodnevno srečuje s komunikacijo na delovnem mestu, ki zagotovo vpliva tudi na nivo stresa, ki ga doživlja, ter na počutje. Zato smo se odločili, da v magistrski nalogi raziščemo dejavnike komunikacije na delovnem mestu ter medsebojno odvisnost oz. neodvisnost s stresom ter počutjem. Komuniciranje, ki v veliki meri zaznamuje dinamiko odnosov na delovnem mestu, je tema brez konca, saj je osnova človekovega delovanja kot družbenega bitja.
Najprej smo v teoretičnem delu povzeli glavne pojme, ki se nanašajo na magistrsko nalogo, in sicer smo podrobneje razčlenili komuniciranje, stres ter počutje na delovnem mestu. Opisali smo glavne značilnosti posameznih pojmov pa tudi vzroke in posledice njihovega delovanja.
V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete in analize podatkov s programom PSPP raziskovali povezavo med pozitivno komunikacijo, spodbudnim in podpornim delovnim okoljem ter počutjem zaposlenih na delovnem mestu. Prav tako smo, v povezavi s komunikacijo, skušali ugotoviti razlike v doživljanju stresa na delovnem mestu med moškimi in ženskami. Zanimalo nas je tudi, ali dobro počutje vpliva na to, da zaposleni ostajajo na trenutnem delovnem mestu, ter ali je morda plača edini dejavnik, da zaposleni ne menjajo delovnega mesta. V povezavi z zamenjavo delovnega mesta nas je zanimalo še, kako dobri odnosi v kolektivu vplivajo na namero o zamenjavi delovnega mesta.
Ugotovili smo, da se zaposleni najbolje počutijo ob odkriti komunikaciji z nadrejenimi, ob podpori sodelavcev pa je nižji tudi nivo stresa, ki ga občutijo na delovnem mestu. Izkazalo se je, da zaposleni, ki jim je glavna motivacija plača, pogosteje občutijo stres na delovnem mestu. Razlik v doživljanju stresa med moškimi in ženskimi v naši raziskavi sicer nismo zaznali. Ugotovili smo, da delovna doba na trenutnem delovnem mestu ni nujno povezana z dobrim počutjem zaposlenih, so pa zaposleni, ki imajo dobre odnose s sodelavci, manj nagnjeni k nameri o zamenjavi delovnega mesta.
Ključne besede: komuniciranje, stres, dobro počutje, zadovoljstvo, medsebojni odnosi, delovno mesto, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 23.10.2025; Ogledov: 489; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,59 MB) |
8. Percepcija zaposlenih o pomenu psihosocialnega svetovanja kot dejavniku psihološke varnosti na delovnem mestuAna Stražar, 2025, ni določena Opis: Psihosocialno svetovanje predstavlja vse bolj aktualno pobudo modernih organizacij, saj odgovarja na naraščajoče potrebe po podpori v duševnem zdravju, obvladovanju stresa in krepitvi psihološke odpornosti zaposlenih. V razmerah povečanih delovnih pritiskov, negotovosti in kompleksnih odnosov na delovnem mestu postaja tovrstna podpora ključen del strateškega upravljanja s človeškimi viri. V tej raziskavi smo na vzorcu 341 delovno aktivnih zaposlenih v izbranem večjem slovenskem podjetju merili percepcijo psihosocialnega svetovanja ter ugotavljali, kako se ta povezuje z občutkom psihološke varnosti ter zaznanim zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava, izvedena s kvantitativno metodo, je pokazala, da zaposleni psihosocialno svetovanje večinoma ocenjujejo kot dostopno, koristno, strokovno izvedeno in pomembno za dobro počutje ter delovno učinkovitost, pri čemer so svetovanju nekoliko bolj naklonjeni tisti, ki že imajo izkušnje s svetovanjem, in ženske, medtem ko starost na zaznavo nima vpliva. Med zaposlenimi smo prepoznali zmerno do visoko raven psihološke varnosti, kar pomeni, da v svojem delovnem okolju brez strahu izražajo mnenja, postavljajo vprašanja in priznavajo napake, ob tem pa dobro sodelujejo in spoštujejo prispevke drugih. Rezultati kažejo na nizko povezavo med pozitivno percepcijo svetovanja in psihološko varnostjo, kar nakazuje, da svetovanje krepi občutek varnega in odprtega delovnega okolja. Nizke, vendar dosledne pozitivne povezave so bile ugotovljene tudi med percepcijo psihosocialnega svetovanja ter zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava tako ponuja dokaze, ki govorijo v korist temu, da so podporni mehanizmi za zaposlene učinkovita strategija, ki odgovori na potrebe posameznika v sodobnem delovnem okolju in ugodno deluje tudi na organizacijske izide.
Ključne besede: svetovanje, psihosocialno svetovanje, psihološka varnost, zadovoljstvo pri delu, motivacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 491; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1,43 MB) |
9. |
10. |
