1. |
2. Vpliv spolnega zadovoljstva v različnih razvojnih obdobjih na subjektivno blagostanje in samospoštovanje: kvantitativna analiza posameznikovih izkušenjAlen Lončar, 2025, ni določena Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti povezave med spolnim zadovoljstvom, subjektivnim blagostanjem (čustvenim, psihološkim in socialnim) ter samospoštovanjem pri odraslih posameznikih, ob dodatnem poudarku na razlikah med razvojnimi obdobji. Obstoječe raziskave sicer nakazujejo, da spolno zadovoljstvo pomembno prispeva k duševnemu zdravju in pozitivni samopodobi, vendar je manj znanega o tem, kako se te povezave razlikujejo glede na starostne skupine.
Raziskava je bila izvedena z uporabo kvantitativne metodologije. Podatki so bili zbrani prek spletne ankete, v kateri so sodelovali posamezniki, stari med 18 in 65 let (N = 382). Vprašalnik je vseboval validirane merske instrumente: New Sexual Satisfaction Scale (NSSS), Mental Health Continuum – Short Form (MHC-SF) in Rosenbergovo lestvico samospoštovanja. Udeležence smo razvrstili v tri razvojna obdobja: prehod v odraslost, zgodnja odraslost in srednja odraslost.
Rezultati so pokazali statistično značilne pozitivne povezave med spolnim zadovoljstvom in vsemi dimenzijami subjektivnega blagostanja, pri čemer je bila povezava najmočnejša pri čustvenem blagostanju. Prav tako je bilo potrjeno, da višje spolno zadovoljstvo napoveduje višjo raven samospoštovanja. V sklopu moderacijske analize smo v raziskavi potrdili pomembne razlike v povezanosti med spolnim zadovoljstvom in subjektivnim blagostanjem med različnimi starostnimi skupinami, medtem ko za samospoštovanje takšnih razlik ni bilo.
Ugotovitve razširjajo obstoječa spoznanja o vlogi spolnega zadovoljstva v odraslosti in poudarjajo njegov pomen za krepitev psihološkega blagostanja. Rezultati ponujajo izhodišča za nadaljnje raziskave ter uporabne implikacije za psihosocialno svetovanje, preventivne programe in promocijo duševnega zdravja.
Ključne besede: subjektivno blagostanje, samospoštovanje, spolno zadovoljstvo, razvojna psihologija, duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 04.11.2025; Ogledov: 183; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. Komuniciranje kot orodje za upravljanje stresa in dobrega počutja zaposlenihMartina Petrič, 2025, ni določena Opis: Vsak zaposleni se vsakodnevno srečuje s komunikacijo na delovnem mestu, ki zagotovo vpliva tudi na nivo stresa, ki ga doživlja, ter na počutje. Zato smo se odločili, da v magistrski nalogi raziščemo dejavnike komunikacije na delovnem mestu ter medsebojno odvisnost oz. neodvisnost s stresom ter počutjem. Komuniciranje, ki v veliki meri zaznamuje dinamiko odnosov na delovnem mestu, je tema brez konca, saj je osnova človekovega delovanja kot družbenega bitja.
Najprej smo v teoretičnem delu povzeli glavne pojme, ki se nanašajo na magistrsko nalogo, in sicer smo podrobneje razčlenili komuniciranje, stres ter počutje na delovnem mestu. Opisali smo glavne značilnosti posameznih pojmov pa tudi vzroke in posledice njihovega delovanja.
V empiričnem delu smo s pomočjo spletne ankete in analize podatkov s programom PSPP raziskovali povezavo med pozitivno komunikacijo, spodbudnim in podpornim delovnim okoljem ter počutjem zaposlenih na delovnem mestu. Prav tako smo, v povezavi s komunikacijo, skušali ugotoviti razlike v doživljanju stresa na delovnem mestu med moškimi in ženskami. Zanimalo nas je tudi, ali dobro počutje vpliva na to, da zaposleni ostajajo na trenutnem delovnem mestu, ter ali je morda plača edini dejavnik, da zaposleni ne menjajo delovnega mesta. V povezavi z zamenjavo delovnega mesta nas je zanimalo še, kako dobri odnosi v kolektivu vplivajo na namero o zamenjavi delovnega mesta.
Ugotovili smo, da se zaposleni najbolje počutijo ob odkriti komunikaciji z nadrejenimi, ob podpori sodelavcev pa je nižji tudi nivo stresa, ki ga občutijo na delovnem mestu. Izkazalo se je, da zaposleni, ki jim je glavna motivacija plača, pogosteje občutijo stres na delovnem mestu. Razlik v doživljanju stresa med moškimi in ženskimi v naši raziskavi sicer nismo zaznali. Ugotovili smo, da delovna doba na trenutnem delovnem mestu ni nujno povezana z dobrim počutjem zaposlenih, so pa zaposleni, ki imajo dobre odnose s sodelavci, manj nagnjeni k nameri o zamenjavi delovnega mesta.
Ključne besede: komuniciranje, stres, dobro počutje, zadovoljstvo, medsebojni odnosi, delovno mesto, zaposleni
Objavljeno v ReVIS: 23.10.2025; Ogledov: 239; Prenosov: 15
Celotno besedilo (1,59 MB) |
4. Percepcija zaposlenih o pomenu psihosocialnega svetovanja kot dejavniku psihološke varnosti na delovnem mestuAna Stražar, 2025, ni določena Opis: Psihosocialno svetovanje predstavlja vse bolj aktualno pobudo modernih organizacij, saj odgovarja na naraščajoče potrebe po podpori v duševnem zdravju, obvladovanju stresa in krepitvi psihološke odpornosti zaposlenih. V razmerah povečanih delovnih pritiskov, negotovosti in kompleksnih odnosov na delovnem mestu postaja tovrstna podpora ključen del strateškega upravljanja s človeškimi viri. V tej raziskavi smo na vzorcu 341 delovno aktivnih zaposlenih v izbranem večjem slovenskem podjetju merili percepcijo psihosocialnega svetovanja ter ugotavljali, kako se ta povezuje z občutkom psihološke varnosti ter zaznanim zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava, izvedena s kvantitativno metodo, je pokazala, da zaposleni psihosocialno svetovanje večinoma ocenjujejo kot dostopno, koristno, strokovno izvedeno in pomembno za dobro počutje ter delovno učinkovitost, pri čemer so svetovanju nekoliko bolj naklonjeni tisti, ki že imajo izkušnje s svetovanjem, in ženske, medtem ko starost na zaznavo nima vpliva. Med zaposlenimi smo prepoznali zmerno do visoko raven psihološke varnosti, kar pomeni, da v svojem delovnem okolju brez strahu izražajo mnenja, postavljajo vprašanja in priznavajo napake, ob tem pa dobro sodelujejo in spoštujejo prispevke drugih. Rezultati kažejo na nizko povezavo med pozitivno percepcijo svetovanja in psihološko varnostjo, kar nakazuje, da svetovanje krepi občutek varnega in odprtega delovnega okolja. Nizke, vendar dosledne pozitivne povezave so bile ugotovljene tudi med percepcijo psihosocialnega svetovanja ter zadovoljstvom in motivacijo pri delu. Raziskava tako ponuja dokaze, ki govorijo v korist temu, da so podporni mehanizmi za zaposlene učinkovita strategija, ki odgovori na potrebe posameznika v sodobnem delovnem okolju in ugodno deluje tudi na organizacijske izide.
Ključne besede: svetovanje, psihosocialno svetovanje, psihološka varnost, zadovoljstvo pri delu, motivacija
Objavljeno v ReVIS: 17.10.2025; Ogledov: 269; Prenosov: 10
Celotno besedilo (1,43 MB) |
5. |
6. |
7. RAZVOJ MEHKIH VEŠČIN ZAPOSLENIH V IZBRANEM PODJETJU IN NJIHOV VPLIV NA POSLOVNO USPEŠNOSTMaja Mermolja, 2025, ni določena Opis: V sodobnem delovnem okolju mehke veščine, kot so komunikacija, empatija, timsko delo in
obvladovanje stresa, postajajo ključne za uspešnost organizacij. Čeprav njihov pomen narašča,
številna podjetja njihov razvoj še vedno obravnavajo premalo sistematično. Raziskava
obravnava vpliv razvoja mehkih veščin na zaposlene in poslovno uspešnost v izbranem
podjetju, ki intenzivno vlaga v to področje.
V teoretičnem delu naloge smo opredelili mehke veščine kot dopolnilo tehničnemu znanju in
izpostavili njihovo vlogo pri motivaciji, zavzetosti in zadržanju kadra. V empiričnem delu smo
s pomočjo intervjujev analizirali učinke na poslovno uspešnost.
Rezultati kažejo, da mehke veščine pozitivno vplivajo na zadovoljstvo, motivacijo in
učinkovitost zaposlenih, hkrati pa prispevajo k manjši fluktuaciji in boljši timski dinamiki.
Izkazujejo se kot pomemben dejavnik poslovne uspešnosti.
Ključne besede: Mehke veščine, poslovna uspešnost, motivacija zaposlenih, zadovoljstvo pri
delu, zavzetost zaposlenih, fluktuacija kadrov, usposabljanje.
Objavljeno v ReVIS: 15.10.2025; Ogledov: 242; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1002,13 KB) |
8. |
9. Digitalizacija in tehnostres v povezavi z izgorelostjo zaposlenih v slovenskem zdravstvuEmina Topalović, 2025, ni določena Opis: Magistrska naloga prikazuje neposreden vpliv digitalizacije na zaposlene v slovenskem zdravstvu, s posebnim poudarkom na doživljanju tehnostresa in njegovi povezavi z zaznanim občutkom izgorelosti na delovnem mestu. Namen raziskave je bil preveriti, kako posamezni elementi digitalne preobremenjenosti, kot so kompleksnost sistemov, pomanjkanje organizacijske podpore in zaznani občutek invazivnosti tehnologije, vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter počutje zaposlenih. Teoretična izhodišča temeljijo na sociološkem konceptu birokratizacije in racionalizacije dela po Maxu Webru, ki ga dopolnjujeta konfliktna ter feministična teorija v povezavi z digitalno neenakostjo.
Uporabljen je bil kombinirani raziskovalni pristop, ki je vključeval kvantitativno spletno anketo (N = 464) in kvalitativne poglobljene intervjuje (N = 10). Rezultati analize so pokazali, da zaznani občutek tehnostresa pomembno in statistično značilno napoveduje višjo stopnjo zaznane izgorelosti. Ugotovljena je bila tudi negativna korelacija med naklonjenostjo do uporabe IKT in doživljanjem tehnostresa; posamezniki z višjo digitalno samozavestjo so redkeje poročali o občutkih obremenjenosti. Stopnja zaznanega tehnostresa statistično značilno vpliva tudi na nižje zadovoljstvo pri delu. Poleg tega se je izkazalo, da so demografski dejavniki, kot sta spol in starost, pomembni pri zaznavanju digitalnih obremenitev. Ženske so v večji meri poročale o frustracijah in negotovosti, mlajši zaposleni o pritiskih zaradi višjih pričakovanj, starejši o občutkih negotovosti zaradi nižjih digitalnih kompetenc. Kvalitativni podatki intervjujev so kvantitativna spoznanja dodatno podkrepili z osebnimi izkušnjami udeležencev.
V nalogi opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji zdravstva, ki mora upoštevati človeški dejavnik, uporabniško izkušnjo in pomen ustrezne organizacijske podpore. Raziskava odpira prostor za nadaljnje študije in oblikovanje konkretnih smernic za bolj trajnostno ter psihološko varno digitalno preobrazbo zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: Digitalizacija zdravstva, tehnostres, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, IKT, zdravstveni delavci, digitalne kompetence
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 292; Prenosov: 10
Celotno besedilo (5,57 MB) |
10. Generacije v poslovnem okolju – razvoj in prehod kariereMARINA PAJIĆ IVANOVIĆ, 2025, ni določena Opis: Cilj je ove doktorske disertacije usporedba razvoja i tranzicije karijera pripadnika različitih generacija u Republici Hrvatskoj. Poseban naglasak u okviru karijernoga razvoja stavlja se na ostvarenje uporišta u karijeri, ispunjenje očekivanja u karijeri te zadovoljstvo karijerom, dok su u sklopu tranzicija u karijeri obrađeni generatori tranzicije, odnosno push i pull čimbenici. Istraživanje je provedeno upotrebom kombiniranoga pristupa kvantitativne i kvalitativne metodologije. U okviru karijernoga razvoja kvantitativno istraživanje provedeno je na uzorku zaposlenih u Republici Hrvatskoj (N = 497) te su rezultati pokazali da postoji statistički značajna razlika u karijernim uporištima među pripadnicima različitih generacija, i to u općoj menadžerskoj kompetenciji, autonomiji i neovisnosti, sigurnosti i stabilnosti te poduzetničkoj kreativnosti. Kada je riječ o ispunjavanju očekivanja u karijeri, hipoteza je djelomično potvrđena, i to za tvrdnju vezanu za financijski aspekt, a kada je riječ o zadovoljstvu karijerom, nije pronađena statistički značajna razlika među pripadnicima različitih generacija. Kvalitativni dio istraživanja u okviru ove teme, proveden s pomoću fokusnih grupa, pokazuje da je uloga sustava upravljanja ljudskim resursima u ispitivanim fenomenima karijernoga razvoja pasivna i administrativna. U okviru tranzicija u karijeri provedeno je kvantitativno istraživanje na uzorku (N = 349) ispitanika koji su u radnome odnosu i koji su imali iskustvo tranzicije, a rezultati su pokazali da ne postoji statistički značajna razlika u generatorima tranzicije. Važna praktična implikacija proizlazi iz kvalitativnoga istraživanja u kojemu su definirani push i pull čimbenici s pomoću provedenih intervjua, ali i dodatnoga kvantitativnog istraživanja uporišta i generatora tranzicije na uzorku (N = 101) zaposlenika specifične organizacije. Razlike koje su se pojavile u širemu uzorku, a nisu se replicirale u uzorku iz jedne organizacije, mogu se objasniti utjecajem organizacijskoga konteksta te donose važnu praktičnu implikaciju rada na način da organizacija može djelovati kao stabilizacijski faktor koji ublažava generacijske razlike u doživljaju karijernih vrijednosti.
Ključne besede: generacija, razvoj i tranzicija u karijeri, uporišta u karijeri, ispunjavanje očekivanja u karijeri, zadovoljstvo karijerom i generatori tranzicije (push i pull čimbenici)
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 226; Prenosov: 6
Celotno besedilo (4,50 MB) |
