1. |
2. Analiza komuniciranja v hibridnih delovnih okoljih: Primerjava med klasičnim in digitalnim komuniciranjemIvana Jug, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava komuniciranje v hibridnih delovnih okoljih s poudarkom na primerjalni analizi klasičnega (osebnega) in digitalnega komuniciranja. Aktualnost raziskave izhaja iz vse večje razširjenosti hibridnih oblik dela, ki pomembno vplivajo na organizacijo dela, komunikacijske procese in medosebne odnose v organizacijah.
Namen naloge je bil analizirati zaznano učinkovitost različnih komunikacijskih kanalov ter preučiti njihovo povezanost s kakovostjo komunikacije, z zadovoljstvom zaposlenih, medosebnim zaupanjem, organizacijsko klimo in zaznanimi izzivi digitalnega komuniciranja. Empirični del temelji na kvantitativni raziskavi, izvedeni s pomočjo anketnega vprašalnika med zaposlenimi v hibridnih delovnih okoljih.
Rezultati kažejo, da je izbira komunikacijskega kanala situacijsko pogojena. Osebna komunikacija se izkazuje kot primernejša pri kompleksnih in odnosno zahtevnih nalogah, medtem ko digitalna komunikacija učinkoviteje podpira hitro izmenjavo informacij, rutinske naloge in sledljivost komunikacije. Ugotovljeno je bilo tudi, da pogostost uporabe posameznega kanala ni nujno povezana z njegovo zaznano učinkovitostjo.
Pomembna ugotovitev raziskave je statistično značilna pozitivna povezanost med kakovostjo komunikacije in zadovoljstvom zaposlenih. Kakovost komunikacije se je izkazala kot pomemben dejavnik tudi pri zaznavi medosebnega zaupanja in organizacijske klime. Rezultati hkrati opozarjajo na izzive digitalnega komuniciranja, kot so informacijska preobremenjenost, motnje pri delu in občutek stalne dosegljivosti.
Sklepno ugotavljamo, da klasično in digitalno komuniciranje delujeta komplementarno, pri čemer je učinkovitost komunikacije odvisna predvsem od njene kakovosti in situacijske ustreznosti.
Ključne besede: Hibridno delo, organizacijsko komuniciranje, digitalna komunikacija, osebna komunikacija, zadovoljstvo zaposlenih, medosebno zaupanje, organizacijska klima
Objavljeno v ReVIS: 03.07.2026; Ogledov: 271; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. Naklonjenost k udeležbi na volitvah v SlovenijiSaša Pipalović, 2026, ni določena Opis: V magistrski nalogi smo analizirali volilno udeležbo in naklonjenost udeležbi na volitvah. Glavni predmet raziskave je bil ugotoviti, v kolikšni meri osebni, družbeni in institucionalni dejavniki vplivajo na naklonjenost udeležbi na volitvah, ter pojasniti razloge za relativno nizko volilno udeležbo v Sloveniji. Poleg demografskih dejavnikov smo proučili vpliv udeležbe v političnih aktivnostih, stopnje zadovoljstva z življenjem, javnomnenjskih raziskav, občutka državljanske dolžnosti, politične opredeljenosti in slabega vremena. V teoretičnem delu smo predstavili ključne pristope in modele volilne udeležbe, med drugim racionalno izbiro, sociološke in psihološke teorije ter pomen zaupanja v politični sistem in občutka državljanske dolžnosti. Raziskavo smo izvedli z analizo ustrezne obstoječe literature in lastno kvantitativno raziskavo, izvedeno z anketnim vprašalnikom med čim bolj naključno izbranimi odraslimi prebivalci Slovenije. Za anketo smo se odločili zaradi izvedbe kvantitativne analize. Podatki so bili analizirani z deskriptivno statistiko, t-testom za neodvisne vzorce in linearno regresijo. Rezultati kažejo, da demografski dejavniki, kot so spol, religioznost in kraj rojstva, nimajo statistično značilnega vpliva na naklonjenost udeležbi na volitvah. Pomembnejši vpliv imajo psihološki in družbeni dejavniki. Ugotovili smo, da višje zaupanje v državne institucije in močnejši interni lokus kontrole povečujeta verjetnost udeležbe na volitvah, medtem ko večje zaupanje v javnomnenjske raziskave zmanjšuje motivacijo za glasovanje. Ugotovitve kažejo, da je pripravljenost na udeležbo na volitvah v Sloveniji tesneje povezana z zaupanjem v institucije in občutkom osebne odgovornosti kot z osnovnimi demografskimi značilnostmi. Naloga prispeva k boljšemu razumevanju volilnega vedenja in ponuja izhodišča za krepitev politične kulture ter spodbujanje višje volilne udeležbe v Sloveniji. Raziskava je zanimiva za politične stranke, saj ponuja osnovo za razmislek o tem, kako lahko volilce prepričajo v udeležbo na naslednjih volitvah.
Ključne besede: volilna udeležba, politična participacija, zaupanje v institucije, lokus kontrole, javnomnenjske raziskave, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 24.06.2026; Ogledov: 289; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,45 MB) |
4. Razlike med moškimi in ženskami pri zaznavanju umetne inteligence v trženju : zaupanje, koristnost in nakupne odločitveMiran Grah, 2026, izvirni znanstveni članek Ključne besede: umetna inteligenca, trženje, zaupanje, zaznana koristnost, pripravljenost za nakup, vedenje potrošnikov, razlike med spoloma
Objavljeno v ReVIS: 29.05.2026; Ogledov: 367; Prenosov: 10
Celotno besedilo (271,18 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Krizno komuniciranje v domovih starejših občanov med pandemijo COVID-19: izzivi, prakse in sistemski odziviAna Štefančič, 2026, ni določena Opis: Magistrska naloga obravnava krizno komuniciranje v domovih starejših občanov (DSO) med pandemijo COVID-19, pri čemer se osredotoča na izzive, prakse in sistemske odzive, ki so vplivali na učinkovitost obveščanja in upravljanje odnosov z deležniki. V času zdravstvene krize so DSO predstavljali posebej ranljivo okolje, kjer je bila jasna, pravočasna in empatična komunikacija ključna za ohranjanje zaupanja med stanovalci, zaposlenimi, svojci in širšo javnostjo. Teoretični okvir temelji na sodobnih pristopih kriznega komuniciranja, vključno z modeli Coombsa, Benoita, Ulmerja in drugih, ki poudarjajo pomen pripravljenosti, transparentnosti, strateškega odzivanja ter upravljanja percepcij in čustev. Empirični del naloge analizira izkušnje slovenskih DSO na podlagi kvalitativnih in kvantitativnih podatkov, zbranih v okviru raziskave, ter preučuje vpliv zakonodajnih ukrepov, smernic in institucionalne podpore države na oblikovanje komunikacijskih praks. Raziskava identificira ključne izzive, kot so pomanjkanje usposobljenega kadra, neenotna strategija in omejen dostop do digitalnih kanalov, ter analizira, katere strategije so se izkazale kot učinkovite pri obvladovanju kriznih razmer. Na podlagi ugotovitev naloga predlaga izboljšave kriznega komuniciranja v DSO, ki lahko prispevajo k večji organizacijski odpornosti in pripravljenosti na prihodnje krizne situacije, hkrati pa pri-speva k boljšemu razumevanju pomena komunikacije kot ključnega orodja pri obvladovanju kriz v socialnovarstvenih ustanovah.
Ključne besede: krizno komuniciranje, domovi starejših občanov, zaupanje, negotovost, sistemski odzivi, komunikacijske strategije, organizacijska odpornost
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2026; Ogledov: 360; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,95 MB) |
6. Etičnost kot odločilni dejavnik vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski : doktorska disertacijaDejan Okovič, 2025, doktorska disertacija Opis: V doktorski disertaciji je predstavljeno in preučeno vojaško voditeljstvo v Slovenski vojski skozi prizmo etičnosti, upoštevajoč analizo zgodovinskega konteksta, transformacijskih procesov ter pomena menedžmenta v vojaški organizaciji. Pregled teoretičnih izhodišč je obsegal koncept nacionalne varnosti, obrambni sistem ter razvoj teorije vojaškega menedžmenta. Bistvo obravnavane teme je preučitev vloge vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski skozi prizmo etičnosti. Uporabljene raziskovalne metode omogočajo celovit vpogled v tematiko ter zagotavljajo empirično podprte zaključke o pomenu etičnega vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski. Za celovito analizo vojaškega voditeljstva in etičnosti v Slovenski vojski raziskava uporablja kombinacijo kvalitativnih in kvantitativnih metod. Z uporabo analize primarnih in sekundarnih virov, zgodovinske metode, empirične raziskave, primerjalne analize, ter deskriptivne in interpretativne metode so bili opredeljeni ključni koncepti ter razvoj obrambnega sistema in preučitev etične infrastrukture. Opravljena je bila raziskava percepcije vojaškega voditeljstva ter izvedena primerjalna analiza istega z obstoječimi teorijami in pravnimi podlagami. Identificirani so bili ključni dejavniki vojaškega voditeljstva in oblikovani predlogi za izboljšave. Ključne ugotovitve raziskave potrjujejo, da je pomen etičnega voditeljstva, zaupanja in integritete v Slovenski vojski bistveno večji, kot ga Slovenska vojska kot organizacija zaznava in opredeljuje. Rezultati napotujejo na potrebo po izboljšanju etične infrastrukture s ciljem boljšega, učinkovitega in etičnega soočanja z izzivi sodobnega vojaškega voditeljstva. Namen raziskave je bil preučiti vlogo vojaškega voditeljstva v Slovenski vojski skozi prizmo etičnosti ter ugotoviti, kako etika, integriteta in vrednote vplivajo na vojaško vodenje ter kakšen pomen imajo pri oblikovanju zaupanja, učinkovitosti in profesionalizma v vojaški organizaciji, pri čemer se osredotoča na pomen sodobnega vojaškega voditeljstva. Cilj raziskave je bil prispevati k razvoju profesionalnega in etično trdnega voditeljstva, ki bo povečalo zaupanje v Slovensko vojsko ter izboljšalo njeno delovanje v sodobnem varnostnem okolju. Izvirnost raziskave se kaže v izboru obravnavane vsebine, saj je prva s področja preučevanja vojaške etičnosti v Slovenski vojski. Raziskava ponuja vpogled v dejansko ureditev, percepcijo ter razumevanje vojaškega voditeljstva ter predstavi usmeritve za krepitev etičnosti in s tem profesionalizma v Slovenski vojski, s ciljem izboljšanja vodenja in oblikovanja potrebne organizacijske kulture.
Ključne besede: samostojnost, nacija, vodenje, vojaško voditeljstvo, etika, zaupanje vpliv
Objavljeno v ReVIS: 02.02.2026; Ogledov: 844; Prenosov: 23
Celotno besedilo (3,82 MB) |
7. Vpliv zdravstvenih in demografskih dejavnikov na uspešnost fizioterapije pri kronični ledveni bolečini : doktorska disertacija študijskega programa tretje bolonjske stopnje FizioterapijaUrška Šajnović, 2025, doktorska disertacija Opis: Kronična ledvena bolečina je kompleksen pojem, na katerega vpliva več dejavnikov: nevrobioloških, psiholoških in socioekonomskih. V pričujoči raziskavi smo preučevali vpliv bolečine, stresa, zaupanja v fizioterapevtsko obravnavo in kakovost življenja pacientov na uspešnost fizioterapije pri obravnavanem bolečinskem sindromu. V prvem delu disertacije smo z bibliometričnim pregledom bibliografije naredili poglobljen pregled znanstvene literature. Pri tem smo se osredotočili na analizo demografskih in zdravstvenih dejavnikov tveganja za nastanek in potek KLB pri delovno aktivnem prebivalstvu. V drugem delu smo predstavili metodologijo in rezultate raziskave. Pričujoča študija je predeksperimentalna raziskava s pristopom pred in po testiranju, opravljena na vzorcu 123 pacientov. Uporabljene so bile različne statistične metode: deskriptivna statistika, multipla linearna regresijska analiza in ANOVA. V tretjem delu študije smo pridobljene rezultate interpretirali glede na kritične zaključke pregleda do zdaj znane literature in pri tem odgovorili na zastavljeni raziskovalni vprašanji, in sicer: katera od obravnavanih spremenljivk in na kak način vpliva na uspešnost fizioterapije pri KLB. Zaradi tesne povezanosti obravnavanih spremenljivk smo interpretacijo poglobili z raziskovalnimi hipotezami. Ugotovili smo, da imata največji vpliv bolečina in stres, medtem ko kakovost življenja, zaupanje in demografski dejavniki kažejo šibke in neznačilne povezave. Študija združuje fizioterapevtski, javnozdravstveni in vedenjsko-kognitivni vidik aktualne problematike aktivnega delovnega prebivalstva, kar je bistvenega pomena za celostni pristop k obravnavi KLB. Z ugotovitvami prispevamo k razvijanju individualiziranega pristopa fizioterapevtske obravnave in optimizaciji fizioterapevtskih pristopov na podlagi psiho-telesnih značilnosti ranljive populacije pacientov s KLB. Študija vključuje tudi poudarek na zaupanju kot pomembnem psihosocialnem dejavniku KLB, kar predstavlja nov doprinos znanosti.
Ključne besede: kronična ledvena bolečina, fizioterapija, zaupanje, kakovost življenja, stres, demografski dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 03.10.2025; Ogledov: 1148; Prenosov: 18
Celotno besedilo (6,42 MB) |
8. Vpliv tehnologij QR kod in veriženje blokov na zaupanje potrošnikov in transparentnost pri nakupih odločitvah v vinskem turizmu : magistrska nalogaIvana Čordaš, 2025, magistrsko delo Ključne besede: vino, vinski turizem, QR kode, transparentnost, digitalizacija, zaupanje, preglednost, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 12.06.2025; Ogledov: 1311; Prenosov: 18
Celotno besedilo (3,10 MB) |
9. Covid-19 pandemija kot dejavnik namere uporabe internetnih volitev v Republiki Sloveniji : doktorska disertacijaEdvard Kozel, 2025, doktorska disertacija Opis: Pričujoča digitalna revolucija nedvomno spreminja način življenja in dela v sodobni družbi. Pandemija covida-19 je korenito spremenila način opravljanja vsakodnevnih nalog in tako pospešila prehod v digitalno dobo. Postopki uveljavljanja demokratičnih pravic, zlasti volitev, so bili v času pandemije prilagojeni tako, da niso ogrožali zdravja volivcev, a so kljub temu zagotavljali izvedbo svobodnih in poštenih volitev. Posledično je ponovno oživela globalna razprava med skeptiki in zagovorniki internetnega glasovanja (i-volitev). Ugotovitve glede sprejetosti i-volitev in dejavnikov, ki na to vplivajo, ostajajo še vedno nejasne ali mešane, zato je treba to tematiko obravnavati tako z vidika sedanjosti kot tudi prihodnosti. Študije volitev, izvedenih med pandemijo, so k celotni razpravi prispevale bore malo, čeprav so digitalne tehnologije na številnih področjih odigrale ključno vlogo pri premoščanju težav zaradi covida-19. Doktorska disertacija predstavlja empirično študijo vplivov dejavnikov zaupanja v državo in njen volilni sistem, zaupanja v tehnologijo, volilnih navad državljanov in vpliva covida-19 na namero uporabe i-volitev. Mnenja 633 polnoletnih državljanov Slovenije so bila pridobljena z uporabo ankete v začetku leta 2022, ko so bili volivci še vedno obremenjeni z razmerami pandemije. Hkrati so vedeli, da bodo morali na volišče (najmanj) štirikrat, če so se nameravali udeležiti vseh glasovanj v tem letu. Pridobljeni anketni podatki so bili analizirani z uporabo namenskih statističnih metod. Z uporabo metode modeliranja strukturnih enačb je bil
postavljen model sprejemanja tehnologije i-volitev. Študija prinaša pomembna spoznanja, kot so: (1) zaupanje v volilni ekosistem tako s tehničnega kot institucionalnega vidika pomembno vpliva na namero volivcev, da uporabijo i-volitve; (2) strah pred covidom-19 ne prepriča ljudi, da bi uporabili i-volitve namesto klasičnega načina
glasovanja; (3) obstoječe volilne navade nimajo značilnega vpliva na namero uporabe i-volitev. Rezultati prispevajo k raziskavam o učinkih pandemije pri odnosu družbe do demokratičnih procesov, zlasti pri sprejetosti i-volitev. Hkrati pošiljajo pomembno sporočilo raziskovalcem, strokovnjakom in političnim odločevalcem s pozivom o uvajanju orodij e-demokracije in e-participacije na vseh ravneh z namenom vzpostavljanja zaupanja v digitalne tehnologije. Le na ta način je namreč v prihodnosti možno pričakovati sprejetost i-volitev s strani volivcev.
Ključne besede: i-volitve, zaupanje, e-demokracija, covid-19, volitve, digitalne tehnologije, Slovenija
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2025; Ogledov: 1954; Prenosov: 66
Celotno besedilo (3,54 MB) |
10. |
